Gotovina pod žimnico ni ravno tipična slovenska navada, a vseeno – včasih kdo proda avto, motor ali kaj podobno vrednega in želi znesek položiti na račun. A pozor: v svetu bančnih in davčnih pravil lahko takšna poteza sproži vrsto vprašanj in postopkov.
Od leta 2014 je gotovinsko plačilo ali nakup nad 5000 evrov prepovedano. Toda kaj se zgodi, če se pred bančnim okencem pojavite s šopom – ali celo kovčkom – gotovine in zahtevate polog na račun?
Ni težav, dokler znesek ne preseže 15.000 evrov. Pri tem pragu se v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) vklopijo opozorilni mehanizmi. Banka mora Urad za preprečevanje pranja denarja obvestiti o podrobnostih transakcije, kot so njen namen in način izvedbe. Pogosto pa lahko preverjanje sprožijo že nižji zneski, odvisno od internih pravil banke.
Banke imajo proste roke
Pri tem so banke precej avtonomne. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije: “Da banke lahko izpolnjujejo zahteve, ki so jim naložene z ZPPDFT, lahko pojasnila in dokazila o izvoru sredstev zahtevajo neposredno od stranke. Obseg zahtevanih pojasnil oziroma dokazil je odvisen od stopnje poznavanja stranke (npr. nova ali obstoječa stranka) in ocenjenega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in je torej predmet konkretnega poslovnega razmerja med zavezancem in stranko.”
Kaj pa, če izvora sredstev ne želite razkriti?
“Odločitev o posredovanju zahtevanih podatkov banki je odločitev stranke, stvar poslovne odločitve banke pa je, kako se bo na zavrnitev posredovanja dokumentacije odzvala. V skrajnem primeru lahko banka zaradi zavrnitve zahteve v skladu s pogodbenimi določili in splošnimi pogoji poslovanja tudi odstopi od pogodbe (npr. zapre transakcijski račun),” opozarjajo v Banki Slovenije.
Tudi FURS vas lahko preveri
Poleg bank lahko tudi Finančna uprava RS (FURS) zahteva pojasnila, če pride do suma davčnih nepravilnosti, predvsem pri obdavčitvi nenapovedanih dohodkov. V takih primerih preverjajo, ali obstaja neskladje med uradno prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem.
“Gre za dohodke, ki jih zavezanci niso ustrezno ali sploh ne prijavili FURS. Pri teh nadzorih se ugotavlja razkorak med napovedanimi dohodki in dejanskim premoženjskim stanjem davčnih zavezancev. Namen tovrstnih nadzorov in odmer je zagotoviti, da so vsi dohodki, ki so predmet obdavčitve, pravilno prijavljeni in obdavčeni,” pojasnjujejo pri Fursu.
Če vas pozovejo k dokazovanju izvora sredstev, to običajno vključuje pisno dokumentacijo (kupoprodajne pogodbe, ipd.), lahko pa tudi druga sredstva.
Kaj se zgodi, če vira ne morete dokazati?
V tem primeru ste lahko obdavčeni in kaznovani.“Če se ugotovi razpolaganje z gotovino, za katero fizična oseba ne želi ali ne more dokazati izvora, se le ta šteje kot dohodek fizične osebe in obdavči glede na ugotovljena dejstva in okoliščine posameznega primera,” pravijo pri Fursu.
Dodajajo tudi: “Če se ugotovi, da zavezanec določenega dohodka ni prijavil davčnemu organu, se lahko vodi prekrškovni postopek skladno z davčno zakonodajo. Posamezniku se lahko izreče globa od 400 do 5.000 evrov.”
Če gre za večje vsote, tudi zaporna kazen
Če FURS ugotovi davčno utajo v višini nad 50.000 evrov, pa vas poleg denarne kazni lahko doleti tudi zapor. “V primeru protipravne pridobitve premoženja se lahko uvede postopek po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, za katerega je pristojno Specializirano državno tožilstvo. Finančna uprava intenzivno sodeluje v takšnih finančnih preiskavah,” opozarjajo.
Z drugimi besedami: čeprav se Slovenci običajno ukvarjamo z vprašanjem, kako imeti več denarja, se lahko tistim, ki imajo več kot dovolj gotovine, hitro zgodi, da pristanejo pod povečevalnim steklom države.
