Izgorelost na delovnem mestu ni trenutna utrujenost ali slab teden. Gre za stanje dolgotrajnega fizičnega, čustvenega in duševnega izčrpavanja, ki nastane kot posledica kroničnega stresa pri delu. Čeprav se pogosto začne neopazno, lahko brez pravočasnega ukrepanja pusti resne posledice na zdravju, odnosih in kakovosti življenja.
Eden največjih mitov o izgorelosti je, da prizadene predvsem manj motivirane ali manj sposobne zaposlene. A resnica je ravno nasprotna. Najpogosteje se pojavi pri odgovornih, zavzetih in perfekcionističnih posameznikih, ki dolgo časa delajo prek svojih zmožnosti, brez ustreznega počitka in podpore. Izgorelost ni osebni neuspeh, temveč odziv telesa in psihe na dolgotrajno preobremenjenost.
Prvi znaki, ki jih mnogi spregledajo
Izgorelost se redko pojavi čez noč. Sprva se kaže kot stalna utrujenost, ki je ne odpravi niti vikend ali dopust. Pogosti so občutki notranje praznine, razdražljivosti, upad koncentracije in težave s spanjem. Posameznik začne delo doživljati kot breme, izgubi občutek smisla in zadovoljstva, ki ga je prej morda imel.
Psihična izčrpanost se pogosto odraža tudi telesno. Med pogostimi znaki so glavoboli, bolečine v mišicah, prebavne težave, pospešen srčni utrip in pogosti prehladi zaradi oslabljenega imunskega sistema. Telo s temi simptomi jasno sporoča, da je obremenitev predolga in prevelika.
Pomemben znak izgorelosti pa je tudi čustvena otopelost. Posameznik se začne umikati, težje sočustvuje z drugimi, pogosto se pojavi cinizem ali brezbrižnost do dela in sodelavcev. Kar je nekoč vzbujalo zanimanje ali veselje, postane breme ali povsem nepomembno.
Zakaj je ignoriranje nevarno in kaj storiti, ko prepoznate znake?
Dolgotrajno zanemarjanje znakov izgorelosti lahko vodi v resnejše duševne motnje, kot sta anksioznost in depresija, pa tudi v dolgotrajne bolniške odsotnosti ali celo popolno nezmožnost za delo. Poleg tega izgorelost močno vpliva na zasebno življenje, odnose in splošno zadovoljstvo.
Prvi korak je tako priznanje, da nekaj ni v redu. Pomembno je postaviti meje, poiskati podporo (bodisi pri nadrejenih, sodelavcih ali strokovnjakih) ter si dovoliti počitek brez občutka krivde. V mnogih primerih je nujna tudi sprememba delovnih navad ali delovnega okolja.
Izgorelost ni nekaj, kar bi morali “preživeti”. Je opozorilo, da je treba nekaj spremeniti. Prej ko znake prepoznamo in nanje reagiramo, večja je možnost, da se izčrpanost ne razvije v dolgotrajne in resne posledice.
