Ko se živo srebro spusti globoko pod ničlo, mraz ne pomeni le neprijetnega občutka, temveč resno obremenitev za človeško telo. Že v nekaj minutah namreč lahko nizke temperature sprožijo verigo fizioloških odzivov, ki so lahko nevarni; še posebej, če smo neprimerno oblečeni, izpostavljeni vetru ali vlagi.
Ob stiku z mrazom telo najprej skuša ohraniti toploto. Krvne žile v koži in okončinah se zožijo, kri se preusmeri k vitalnim organom.
Roke in noge zato hitro postanejo mrzle, otrple in manj gibljive. To je tudi razlog, da v mrazu hitreje izgubimo spretnost v prstih, kar poveča tveganje za padce in poškodbe. Hkrati se sproži tresenje; nehoteno krčenje mišic, s katerim telo proizvaja dodatno toploto. To je znak, da se organizem še uspešno bori proti ohlajanju.
Po 10 minutah lahko nastopijo prvi zapleti
Pri zelo nizkih temperaturah, zlasti ob vetru, se lahko že v slabih desetih minutah pojavijo prve resnejše težave. Izpostavljena koža začne izgubljati občutek, pojavita se pekoč občutek in bolečina, ki pa lahko hitro izgineta, kar je nevaren znak. Otopelost pogosto pomeni začetek ozeblin.
Najbolj ogroženi so prsti na rokah in nogah, ušesa, nos in obraz. Koža lahko pobledi ali postane sivkasta, kasneje tudi trda na otip. Če izpostavljenost traja dlje, lahko pride do trajnih poškodb tkiva.
Upočasnijo se tudi možgani
Z zniževanjem telesne temperature se začnejo upočasnjevati tudi telesne in miselne funkcije. Zmanjšata se koncentracija in sposobnost presoje, pojavi se zmedenost. To je še posebej nevarno, saj lahko oseba podhladitve sploh ne prepozna ali pa jo podcenjuje.
Pri hujšem ohlajanju se srčni utrip in dihanje upočasnita, tveganje za srčne motnje pa se poveča. Podhladitev ni težava le brezdomcev ali gornikov. Do nje lahko pride tudi pri vsakdanjih opravilih, kot so daljši sprehodi, čiščenje snega ali čakanje na prostem.
Zakaj so nekateri bolj ogroženi?
Otroci, starejši, kronični bolniki ter ljudje pod vplivom alkohola so na mraz še posebej občutljivi. Alkohol namreč daje lažen občutek toplote, hkrati pa pospešuje izgubo telesne toplote. Nevarnost se poveča tudi ob visoki zračni vlagi in vetru, ki lahko občutno znižata tako imenovano občuteno temperaturo.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da mraza ne gre jemati zlahka. Primerna obleka, več slojev oblačil, zaščita izpostavljenih delov telesa in omejevanje časa na prostem so ključni ukrepi za zaščito zdravja.
Čeprav se zdi, da gre le za “zimski mraz”, telo že zelo hitro pokaže, kje so njegove meje. Včasih hitreje, kot si mislimo.
