Kljub temu, da bodo državnozborske volitve najverjetneje spomladi tako v medijih, kot tudi med političnima strankami aktualne bolj kot sedaj, pa že potekajo kalkulacije glede tega, kdo bo novi mandatar, predvsem pa kakšne koalicije bodo možne. A pozor, gre za grobe ocene in opažanja, na podlagi zadnjih javnomnenjskih raziskav in preteklih volilnih rezultatov.
V medijski krajini so od septembra 2023 prevladovali naslovi, da je z Gibanjem Svoboda konec ter da bo najverjetnejši novi mandatar leve sredine (nekdanji) kočevski župan Vladimir Prebilič. Zadnji je širši Sloveniji postal znan po nastopu na predsedniških in evropskih volitvah v letih 2022 in 2026, kjer je prepričal okoli 10 % volilnih udeležencev. Stvari so se ne glede na pričakovanja političnih analitikov zasukala v drugo smer. Največja vladna stranka je uspešno konsolidirala podporo pri okoli 15 % volilnih upravičencev, kar jo običajno postavlja med 5 in 8 % za največjo opozicijsko stranko, ki pa v anketah ne presega 25 %. Dobra novica za premierja je tudi dejstvo, da Gibanja Svoboda v anketah ni prehitela SD, kar običajno naznanja prostor za novo stranko leve sredine. Pri raziskavah javnega mnenja desnice pa tudi ne smemo biti pretirano optimistični, saj kljub zmagoslavju na zadnjem referendumu stranke SDS, NSi in Demokrati ne uspejo prebiti steklenega stropa. Ta se nahaja pri približno 400.000 glasovih, kar je najverjetneje premalo za dosego večine v parlamentu oz. bi za to bila potrebna volilna udeležba nižja od 50 %, najverjetneje 40 %. Če predpostavljamo, da se volitev udeležijo vsi volivci opozicije in zgolj recimo polovica potencialnih podpornikov koalicijskih strank.
Prihodnost IV. Janševe vlade je zato negotova, saj ankete trenutno napovedujejo volilno udeležbo, ki bo najverjetneje presegla 60 %. Pri zadnjem referendumu pa bi lahko rekli, da je bila kljub zmagoslavju opozicije v resnici prava zmagovalka Gibanje Svoboda. Največja vladna stranka je po anketi Mediane nemalo po referendumu opazno začela dohitevati SDS in za njo zaostajala le še dobre tri odstotne točke. Ratingi Svobode so se kasneje sicer vrnili na okoli 15 %, a je opazno da največja vladna stranka premore močan mobilizacijski učinek, ki pa ga SDS nima. Če se torej trendi ne obrnejo, bomo na volitvah spomladi verjetno znova videli soočenje največjih parlamentarnih strank za vodenje vlade. Če bo do tega prišlo, je II. vlada Roberta Goloba precej verjetna.
K temu pripomore tudi dejstvo, dač, etudi Gibanje Svoboda izgubi okoli 25 % podpore, lahko še vedno pri okoli 60 % volilni udeležbi solidno zmaga, kar bi ji verjetno zagotovilo nekaj več kot 30 poslancev. V tem primeru bi mogli Levica+Vesna in SD zbrati dobrih 15 mandatov, kar je verjetno.
Če gredo stvari po upih desnice
V primeru da bodo levo sredino začeli razjedati notranji boji za primat – kar ni nemogoče, je možno da bi volilna udeležba dovolj padla. Logarjevi Demokrati bi morda lahko precej zajedli volivce sredine. V tem primeru bi SDS verjetno uspel zbrati dobrih 30 poslancev, kar bi v primeru uspeha Logarja in solidnem rezultatu NSi omogočilo sestavo desne vlade.
Zarečene obljube politikov desne sredine
Za zadnji optimalni scenarij desnice pa bi lahko bile pogubne zarečene obljube Mateja Tonina in Anžeta Logarja, ki sta v preteklih intervjujih navedla dve okoliščini, ki bi pomenili preprečitev sestave vlade pod vodstvom SDS. Prvi politik v vladi Janeza Janše noče več sodelovati, kar bodo v stranki verjetno rešili na kongresu, kjer Tonin ne bo več kandidiral, tako da bodo njegovo zavezo spremenili v osebno in tako ne bo več obremenjevala stranke. Druga težava je Logarjeva zahteva po »široki koaliciji« , ki mora vsebovati vsaj eno stranko leve sredine – po možnosti največjo. Tukaj pa stvari postanejo zelo zapletene. Gibanje Svoboda glede na sporočila v vladi SDS, pa tudi Logarja noče sodelovati, prav tako ne SD.
Bi lahko težavo rešil Vladimir Prebilič?
Glede na izjave za javnost to ni sprejemljiva koalicijska aritmetika evropskega poslanca, ki trenutno sedi v skupini evropskih zelenih. Takšno sodelovanje je zavrnil, a kar se tiče NSi in Demokratov se zdi, da pušča vrata nekoliko priprta. Vseeno se zdi t.i. tretji blok, kot alternativa Janši in Golobu malo verjeten. Četudi se mu pridruži SD, številke ne bodo tam, da bi Prebilič, Demokrati, Nova Slovenija in socialdemokrati sestavili t.i. malo koalicijo.
Možne koalicije
Glede na sedanje javnomnenjske ankete bi naslednje stranke lahko v parlamentu sestavile večinsko vlado (če ne pride do večjih sprememb).
Velika koalicija
Vlado, ki bi bila sredinska bi verjetno sestavljali Gibanje Svoboda kot največja stranka, skupaj s SD, NSi, Demokrati in morda Prebilič. Vlada bi imela večino, a bi lahko bila kvečjemu tehnična in verjetno bi vsaka stranka precej solirala, da bi ohranila javnomnenjsko podporo. Takšna koalicija je tudi zaradi izjav politikov Gibanja Svoboda in SD, zelo malo verjetna.
Levi trojček ali modra-rdeče-rdeče/zelena koalicija
Takšna vlada nam je zelo poznana, saj z izjemo Vesne gre le za nadaljevanje aktualne koalicije, v primeru da ta obdrži večino v državnem zboru. Prisotnost Vesne, bi ob že tako zelenih začetkih Gibanja Svoboda, vlado naredila še bolj zavezano ogljični nevtralnosti države, verjetno povečana moč Levice in SD pa bi pomenila še večjo socialno noto. Kdo bi bila druga stranka koalicije? Morda koalicija Levice in Vesne, ki bi ob najbolj optimističnih napovedih segla vse do 15 poslancev, a je realna ocena 10.
Levi četverček
Tukaj gre zgolj za vlado levega trojčka, ki bi se mu, če bi bilo potrebno priključil še Prebilič, ki bi bil verjetno drugi ali tretji najmočnejši faktor koalicije. Odnosi Gibanja Svoboda do nove Prebiličeve stranke, če bi bila del te tudi Klemen Grošelj in Mojca Šetinc Pašek, bi bili še bolj toksični, kot sedanji s stranko SD. Takšna koalicija je verjetno manj po godu Robertu Golobu, kot nadaljevanje sedanje z nekoliko drugačnim razmerjem moči. Verjetno niso navdušeni tudi v SD, glede na izjave ministra in predsednika social demokratov Matjaža Hana, da Prebiliču »ne bodo zgradili avtoceste do mandatarstva«.
Desni trojček
V primeru debakla levih strank je možen tudi desni trojček strank SDS, Demokratov in NSi, ki bi bil glede na glasove v državnem zboru mogoč. V primeru da obe manjši koalicijski stranki pozabita na načela izrečena o sodelovanju s SDS. K temu napeljuje tudi dejstvo, da so se v NSi že poskušali distancirati od SDS, a so ne glede na vse vselej podprli Janšo kot premierja.
Je mogoč podoben scenarij kot leta 2002 v Nemčiji?
Primerjava z nemškimi volitvami leta 2002 je na mestu, saj je tedanja rdeče-zelena koalicija Gerharda Schröderja precejšen del mandata v javnomnenjskih zaostajala za predvolilno koalicijo desnih strank. Po spletu srečnih naključij za levico je koalicija obdržala tesno večino in ponovila mandat. Scenarij se zdi precej verjeten tudi letos v Sloveniji, a je to le špekulacija.
