V gorah štejejo minute. Ko snežni plaz zajame planinca, se začne bitka za življenje, ki iz trenutka v trenutek postaja težja. Statistika gorskih reševalnih služb kaže, da je prvih 15 minut po zasutju ključnih. Če ima zasut človek dostop do zraka, obstaja 90-odstotna verjetnost preživetja. Po pol ure te možnosti padejo na okoli 30 odstotkov, po 45 minutah pa se drastično zmanjšajo.
Najpogostejši vzrok smrti pri zasutjih ni nujno mraz, temveč zadušitev. Sneg, ki se ustavi po plazu, postane izjemno trd (skoraj kot beton) in oseba, ujeta pod njim, se pogosto ne more premakniti niti za centimeter. Če zrak ne more krožiti, človek v nekaj minutah porabi kisik, ki ga ima v majhnem prostoru okoli ust.
Redki čudeži preživetja
A kljub mračnim podatkom obstajajo redke izjeme. Zabeleženi so primeri, ko so ljudi rešili po več urah, a le v primerih, ko so imeli t. i. “dihalni žep”, torej votlino, ki omogoča vsaj delno izmenjavo zraka. V takih primerih je ključno tudi, da sneg ne prepušča preveč toplote, kar lahko upočasni podhladitev.
Sodobna lavinska oprema, tj. oddajniki, sonde in lopate, je močno povečala možnosti preživetja. Vendar pa ta oprema pomaga le, če jo imajo vsi v skupini in če znajo z njo tudi ravnati. Reševalne akcije, kot je tista, ki te dni poteka pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah, pogosto potekajo v izjemno zahtevnih razmerah, zato je odzivni čas kljub napredku tehnologije lahko daljši, kot bi si želeli.
Kako kar se da izboljšati možnosti preživetja pod plazom?
Preživetje pod plazom je vedno tvegano, vendar obstajajo jasni ukrepi, ki lahko močno povečajo možnosti, da preživite. Najprej je ključna pravilna oprema. Lavinski oddajnik omogoča, da vas reševalci hitreje najdejo, medtem ko sonda in lopata pomagata pri natančnem lociranju in izkopavanju. Nekateri planinci uporabljajo tudi lavinske nahrbtnike z zračno blazino, ki lahko zmanjšajo globino zasutja, ali zaščito za usta in dihalne maske, ki omogočajo ustvarjanje majhnega “dihalnega žepa” pod snegom.
Ko se znajdete v plazu, je pomembno, da ohranite mirnost in poskušate “plavati” s snežnim tokom z rokami in nogami, da ostanete čim bližje površini. Če vas zasuje, skušajte pred obrazom ustvariti zračni žep, ki omogoča dihanje. Panika in hitri gibi pospešijo porabo kisika, zato je mirno in premišljeno ravnanje ključno.
Tudi preventivno ravnanje lahko znatno zmanjša tveganje:
- Pred vsakim vzponom preverite vremensko napoved in snežne razmere ter ocenite teren; strma snežišča, zmrznjen ali svež sneg po padavinah predstavljajo največjo nevarnost.
- Gibanje v skupini je varnejše, saj omogoča ohranjanje vizualnega stika in hitro odzivanje v primeru nesreče.
- Znanje in trening, kot so tečaji preživetja v plazu in uporabe reševalne opreme, prav tako bistveno povečujejo možnosti preživetja.
Najpomembnejši dejavnik pa je hitrost reševanja. Verjetnost preživetja je, kot že omenjeno, najvišja v prvih petnajstih minutah po zasutju, zato je vsaka minuta ključna. Če ste priča nesreči, takoj uporabite oddajnik, sondo in lopato ter čim prej pokličite gorske reševalce.
Narava ne odpušča
Plazovi so neizprosni. Na leto jih po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) sproži več deset, večinoma po obdobjih sneženja in segrevanja. Strokovnjaki zato znova in znova opozarjajo: tudi izkušeni planinci niso varni, če se podcenjuje razmere.
Ko se sneg premakne, ni več poti nazaj. Vsak izlet v gore pozimi ali zgodaj spomladi zahteva premišljen pristop, poznavanje terena in predvsem spoštovanje narave.
V nedeljo je tako snežni plaz pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah zasul tri hrvaške planince, ki so se po vzponu na Triglav v slabih vremenskih razmerah vračali proti dolini. Enega so reševalci našli mrtvega, dva pa še vedno iščejo. Slovenija se žal ni prvič soočila s tragičnimi posledicami plazov; v preteklih desetletjih so snežni plazovi vzeli številna življenja. Spodaj je kronološki pregled nekaterih najhujših nesreč od leta 1997, kot jih navaja STA.
- 10. junij 1997: Med usposabljanjem v Turskem žlebu nad Okrešljem je umrlo pet gorskih reševalcev.
- 11. september 1997: V severni steni Male Mojstrovske sta se smrtno ponesrečila dva mlada alpinista z Jesenic.
- 24. junij 2006: Pri sestopanju skozi Ozebnik med Velikim in Srednjim Rokavom je planinka padla po strmem snežišču in podrla planinca nižje. Na kraju nesreče sta umrla planinka in eden od planincev.
- 23. avgust 2015: Pri vzponu na Mangart se je smrtno ponesrečila češka planinka, medtem ko je pod Triglavom na grebenu Rjavine zdrsnil planinec.
- 1. november 2015: Med planinskima postojankama Staničev dom in Kredarica so našli dva mrtva planinca.
Tragične nesreče v zadnjih letih:
- 3. avgust 2019: Pri vzponu na Spodnji Rokav v Mojstrani je zaradi padca s stene smrtno ponesrečil slovenski gornik, tuji gornik pa je pri sestopu s Triglava padel z večje višine proti Planiki.
- 13.–14. februar 2021: Na italijanski strani Kanina je pod snežnim plazom 13. februarja umrl slovenski turni smučar, 14. februarja pa so v dveh ločenih plazovih na Storžiču umrli trije alpinisti.
- 15.–16. januar 2022: V Bosovi grapi v Kamniško-Savinjskih Alpah je 15. januarja zaradi zdrsa umrl hrvaški državljan, pri sestopu z Malega Triglava 16. januarja pa sta v dveh ločenih nesrečah umrla slovenski in tuji planinec. Večer istega dne sta se smrtno ponesrečila še dva planinca pri sestopu s Komne.
- 15. julij 2022: Strela je udarila v skupino planincev na Malem Triglavu. Dva sta bila huje poškodovana, ostalih 16 lažje, vsi pa so ostali pod zdravniškim nadzorom.
- 27. avgust 2022: Strela je na grebenu pod Triglavom ubila slovaškega planinca, na Slavniku 44-letnega moškega z Vrhnike, po nesreči na plezališču pa še nemškega plezalca.
- 9. april 2023: Snežni plaz pod Malo Mojstrovko je odnesel pet planincev; trije so bili huje poškodovani, dva lažje. Reševanje je zaradi slabega vremena trajalo sedem ur.
- 13. julij 2025: Na ledeniku pod Skuto so našli mrtva dva izkušena planinca, ki sta dan prej iz Matkovega kota odšla proti Mrzli gori. Padla sta z velike višine na grebenskem prehodu med Koroško Rinko in Skuto.
- 5. oktober 2025: Pod vrhom Tosca je snežni plaz zasul tri hrvaške planince. Enega so našli mrtvega, dva pa so reševalci še vedno iskali.
Slovenske gore tako še naprej ostajajo neizprosne, varnost pa je odvisna od poznavanja razmer, izkušenj in opreme. Reševalci poudarjajo, da je pri zimskih vzponih in turnem smučanju vedno ključna previdnost, saj lahko minute odločajo med življenjem in smrtjo.
