Pričakovana življenjska doba se v EU že desetletja zvišuje, z njo pa upokojitvena starost. Posledično ljudje v povprečju preživijo več let v službi. Kot poroča Euronews na podlagi podatkov Eurostata, je bila leta 2024 povprečna pričakovana delovna doba v EU 37,2 let, kar je za 2,4 let več kot leta 2014.
V EU je razpon velik – od 32,7 let v Romuniji do 43,8 let na Nizozemskem. Če dodamo še države kandidatke in članice EFTA, ima najdaljšo delovno dobo Islandija (46,3 let), najkrajšo pa Turčija (30,2 let).
Slovenija tik pod evropskim povprečjem
Slovenija z 37,1 leti le malenkost zaostaja za povprečjem EU. Med našimi sosedami je Hrvaška precej nižje, pri 34,8 letih, Italija pa še nekoliko nižje – pri 32,8 letih. Avstrija se uvršča višje, pri dobrih 39 letih.
Kdo dela najdlje?
Najdaljšo delovno dobo imajo severnoevropske države. Islandiji sledijo Nizozemska (43,8 let), Švedska (43 let), Danska (42,5 let) in Švica (42,8 let). Zahodnoevropske države, kot sta Nemčija (40 let) in Irska (40,4 let), so prav tako visoko. Južna in vzhodna Evropa pa imajo v povprečju krajšo delovno dobo, z izjemo Portugalske (39,3 let) in Malte (39 let).
Zakaj take razlike?
Kot je za Euronews pojasnil profesor Moritz Hess z Univerze uporabnih znanosti Niederrhein, pomembno vlogo igrajo potrebe trga dela, pokojninska zakonodaja, možnosti predčasne upokojitve in tudi odnos do starejših delavcev. Države z višjo uradno upokojitveno starostjo in manj diskriminacije po starosti imajo običajno daljšo delovno dobo.
Eurostat ugotavlja, da stopnja udeležbe na trgu dela pojasni kar 81,5 % razlik med državami. OECD pa napoveduje, da bo do leta 2060 povprečna upokojitvena starost v EU blizu 67 let – v nekaterih državah celo čez 70 let.
Pokojninska reforma v Sloveniji
Pokojninska reforma je ena izmed ključnih strukturnih sprememb trenutne vlade, njen cilj pa je zagotoviti dolgoročno stabilnost sistema in dostojne pokojnine za vse generacije. Reforma ne uvaja radikalnih rezov, temveč postopne spremembe, pri čemer ostaja pravica do polne pokojnine po 40 letih pokojninske dobe, je poročalo Delo.
Ključne novosti so:
- Višje pokojnine: odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe se bo postopoma zvišal s 63,5 % na 70 % do leta 2035. Tisti, ki bodo delali dlje, bodo prejeli še višji odstotek – ob 43 letih dobe kar 79 % pokojninske osnove.
- Postopen dvig upokojitvene starosti: od leta 2028 se bo starost za upokojitev s polno dobo zvišala s 60 na 62 let, z minimalno dobo pa s 65 na 67 let do leta 2035.
- Večja skrb za ranljive skupine: višje vdovske in družinske pokojnine, sistemski zimski dodatek ter pravičnejša razporeditev letnega dodatka.
- Pravičnejše usklajevanje: postopno večja vezanost uskladitev pokojnin na rast cen življenjskih potrebščin, ob širšem referenčnem obdobju za izračun pokojninske osnove (40 let brez 5 najslabših).
Reforma bo v celoti uveljavljena do leta 2040 in naj bi po napovedih omogočila večjo finančno vzdržnost sistema ter spodbudila daljšo delovno aktivnost, kar bi lahko v prihodnjih desetletjih vplivalo tudi na podaljšanje povprečne delovne dobe v Sloveniji.
