V Sloveniji v povprečju ustvarimo več kot 8 milijonov ton odpadkov na leto. Odpadkov je iz leta v leto več, kar postaja ne samo državni, temveč tudi globalni problem. 

V EU je bilo leta 2023 ustvarjenih 511 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, v Sloveniji pa 517 kilogramov, kar nas popelje nad evropsko povprečje.

Več kot pol tone odpadkov na prebivalca

Po podatkih Statističnega urada RS in Evropskega statističnega urada (Eurostat), se količina odpadkov iz leta v leto povečuje, predvsem v mestnih območjih. Od vseh zavrženih odpadkov, proizvedenih v EU, jih je recikliranih približno 38 %. Skoraj polovico teh odpadkov predstavljajo biološki in mešani komunalni odpadki.

V Sloveniji, enako kot po vsem svetu, količina odpadkov narašča. Več kot milijon ton odpadkov je komunalnih, kar znaša 517 kilogramov na prebivalca. Med komunalnimi odpadki je prav tako za 6.700 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Eurostat je za leto 2023 poročal tudi o drugih evropskih državah in njihovi količini proizvedenih odpadkov. Luksemburg je z 712 kilogrami proizvedenih odpadkov na osebo zasedel prvo mesto, medtem pa so najmanj odpadkov proizvedli na Poljskem (367 kilogramov na osebo) ter v Estoniji (373 kilogramov). Povprečen prebivalec Slovenije je leta 2023 ustvaril 517 kilogramov, leto prej pa 487 kilogramov komunalnih odpadkov. 

Letos manj odpadkov kot isto obdobje lani

V 1. četrtletju letošnjega leta je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani manj zbranih in predelanih odpadkov. Za recikliranje je bilo predvidenih več, za odlaganje pa manj odpadkov. Količina zbranih komunalnih odpadkov se je zmanjšala predvsem zaradi mešanih komunalnih odpadkov, navajajo na Statističnem uradu. Če primerjamo 1. četrtletje letos s 1. četrtletjem lani, podatki kažejo, da je bilo skupno zbranih za 2 % manj odpadkov, za 30 % manj zbranih mešanih komunalnih odpadkov ter za 9 % več odpadkov, predvidenih za recikliranje.

V preteklosti je večina komunalnih odpadkov končala na odlagališčih. Delež ločeno zbranih odpadkov in stopnja recikliranja sta pričela naraščati, kar je bilo doseženo s spremembo zakonodaje, političnimi instrumenti in vzpostavitvijo centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, so še sporočili s Statističnega urada.