Malo pred pol sedmo uro zvečer 15. oktobra se je pričel ustanovni kongres Preroda, stranke Vladimirja Prebiliča. Kongres glede na kakovost programa nikakor ni dosegel tega, kar je bilo videti na nedavnih kongresih Gibanja Svoboda in Levice. Slednje ni mišljeno v smislu, da sta omenjeni koalicijski stranki kakorkoli boljši, temveč da ekipa Vladimirja Prebiliča res ni zmogla organizirati spektakla, kot ga je na primer predsednik vlade na svojem kongresu.
Precejšen problem je bil, da so se govori precej ponavljali, tako tisti od Klemna Grošlja kot tudi od Vladimirja Prebiliča. Obenem so bili zastavljeni tako, da bi jih lahko pripisali praktično katerikoli politični stranki, od leve do desne sredine.
Ironija Prebiliča
Precej zanimiva je bila uporaba videoposnetkov s prikazom slovenskih intelektualcev in upokojenih politikov. Eden izmed njih je bil Miro Cerar, s katerim se je kongres tudi začel. Med njimi se je znašla tudi znana antropologinja Vesna Vuk Godina, ki so jo verjetno vključili bolj ali manj zato, da pove, kaj jo moti pri aktualnem premierju, torej da je lastno poroko spremenil v politični šov. Nobeden izmed intervjuvancev ni podprl Prebiliča, a je bila rdeča nit videov ideja, da je v slovenski družbi vse narobe. Slednje so verjetno s spretno postavljenimi vprašanji profesorici Vuk Godina na podzavestni ravni skušali zvaliti na obstoječo oblast.
Pri tem pa velja upoštevati premislek, ali je pametno brez ponujanja resnih alternativ v družbi zbujati občutek neučinkovitosti demokratičnega sistema. V Nemčiji so besede Angele Merkel, da za aktualno stanje ni alternative, povzročile vzpon AfD. Slednja je dobesedno postala alternativa.
Po drugi strani so se tudi v samih govorih pojavile nelogične izjave. Omenjeno je bilo, da je gospodarstvo temelj družbe, kar je logika razmišljanja desnih strank, Prerod pa naj bi bil levi projekt. Takšno mišljenje je poosebljala recimo Margaret Thatcher, ki jo zlasti Vesna Vuk Godina rada kritizira, zato se res pojavlja vprašanje, kako zelo so bili intervjuji usklajeni z dejanskim programom. Poudarili so tudi, da je cilj stranke “preroditi” Slovenijo, torej državo zgraditi na novo, kar je ravno tisto, pred čimer štajerska antropologinja svari. Politike, ki bo uspešna, ne moreš utemeljiti na diskontinuiteti, kar pa naj bi Prerod storil. Verjetno vse zunaj dobro zvenečih fraz organizatorjev ni pretirano zanimalo.
Videoposnetek z Antonom Ropom ni bil presenečenje, saj ga je, tako kot Grošlja, Gibanje Svoboda pustilo praznih rok. Podoben oportunizem je morda v stranko pripeljal Lidijo Divjak Mirnik, nekdanjo poslanko LMŠ.
Stranka enega človeka in s tem enega obraza
Nekaj je zagotovo – Prerod je stranka Vladimirja Prebiliča v pravem pomenu besede. V Gibanju Svoboda se resda čuti precejšnja notranja hierarhija, a se je znotraj stranke v zadnjih letih dodobra izoblikovalo več močnih karakterjev, kar pri projektu kočevskega župana še ni videti. Stranka je bila, za razliko od Gibanja Svoboda, na svojem kongresu popolnoma soglasna, kar ponazarja naslednje: znotraj stranke se zlahka dopusti precej notranje demokracije, če se vsi strinjajo o vsem. Za zdaj se ne zdi, da bi Klemen Grošelj v čemerkoli ogrožal položaj Prebiliča, obenem so bile njune izjave zelo usklajene.
