V Julijskih Alpah se obeta konec improviziranih noči ob rekah, v gozdovih in na travnikih z razgledom. Občine zgornje Gorenjske in doline Soče so tik pred poletno turistično sezono dosegle dogovor, ki pomeni najostrejši ukrep doslej proti nedovoljenemu kampiranju: enotno globo v višini 500 evrov.
Odločitev, sprejeta na sestanku županov v Žirovnici, je odgovor na dolgoletno opozarjanje, da so bile dosedanje kazni prenizke – tako nizke, da so se iz njih nekateri obiskovalci celo norčevali.
Ko je bila kazen cenejša od prenočišča
Do nedavnega je globa za kampiranje na črno znašala nekaj več kot 80 evrov, ob hitrem plačilu celo le 40. Po noveli zakona o javnem redu in miru bi se kazen zvišala na 100 oziroma 50 evrov. Župani so že takrat opozarjali, da takšen znesek nima nobenega odvračilnega učinka.
»Če je kazen nižja od cene nočitve v urejenem kampu, potem ne deluje preventivno,«
je jasen žirovniški župan Leopold Pogačar. Po njegovih besedah so se nekateri turisti zavestno odločali za kršitev pravil, saj je bila kazen zgolj še en strošek počitnic.
Država se umika, breme nosijo občine
Ključen preobrat se je zgodil konec januarja. Takrat je začela veljati zakonska sprememba, s katero je država odgovornost za nadzor nad nedovoljenim kampiranjem prenesla na lokalne skupnosti. Policija je pri tem izgubila pooblastila za sankcioniranje, nadzor pa je v celoti prešel na občinska redarstva in inšpektorate.
Župani so zato presodili, da je edina učinkovita pot enoten in dovolj visok ukrep. Enajst občin bo svojim občinskim svetom predlagalo spremembo odlokov, po kateri bo globa znašala 500 evrov, ob plačilu v osmih dneh pa 250 evrov.
Narava kot brezplačen hotel?
Po mnenju županov nedovoljeno kampiranje ni le vprašanje reda, temveč tudi spoštovanja prostora. Turisti pogosto prenočujejo na zasebnih zemljiščih, ob rekah, na dostopnih poteh in celo v gorah, pogosto na najlepših in najbolj občutljivih naravnih območjih.
Kobariški župan Marko Matajurc opozarja, da se s tem povečuje onesnaževanje s smetmi in fekalijami, hkrati pa prihaja do konfliktov z domačini.
»Narava ni brezplačen hotel,« je sporočilo, ki ga želijo občine poslati obiskovalcem.
Ob tem opozarjajo tudi na ekonomski vidik: kampiranje na črno pomeni neposredno izgubo prihodkov za urejene kampe, postajališča za avtodome in lokalno gospodarstvo.
Visoka kazen kot sporočilo
Blejski župan Anton Mežan verjame, da bo učinek novega ukrepa predvsem psihološki. »Odmev bo dovolj velik, da se bo večina kršitev preprečila že vnaprej. Doslej so se nekateri iz kazni odkrito norčevali,« poudarja.
A hkrati opozarja, da z večjimi pristojnostmi prihajajo tudi večje obremenitve. Medobčinski inšpektorati in redarstva so že zdaj kadrovsko podhranjeni, nova ureditev pa jim nalaga še več odgovornosti.
Red ima svojo ceno
Župani se strinjajo, da zgolj prenašanje pristojnosti z države na občine ni dovolj. Če želi država red v najbolj obremenjenih turističnih območjih, bo morala zagotoviti tudi ustrezne pogoje – od kadrov do plačnega vrednotenja redarskega poklica.
Do takrat pa bo v Julijskih Alpah jasno sporočilo zapisano že v občinskih odlokih: narava je dobrodošla za obisk, ne pa za kršitve. In tokrat bo norčevanje iz pravil precej dražje.
