Slovenski trg samooskrbe se letos spreminja hitreje, kot smo bili vajeni v preteklosti. Nedavna odločitev podjetja SunContract, ki je odpovedalo del pogodb gospodinjstvom v sistemu net-meteringa (z izjemo tistih z lastnimi baterijami), je sprožila novo vprašanje: ali je obstoječi model sploh še vzdržen?
Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija pospešeno prehaja na mesečni poračun, dinamične cene in aktivno vlogo odjemalcev. V središče pa stopa tehnologija, ki je bila še pred nekaj leti zgolj dodatna oprema: baterijski hranilniki energije. O stanju in prihodnjih spremembah smo se pogovarjali z doc. dr. Klemenom Sredenškom s Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Konec klasičnega net-meteringa
Net-metering, ki je po besedah dr. Sredenška gospodinjstvom omogočal preprosto menjavo energije 1:1 med poletjem in zimo, je za nove priključitve po 31. decembru 2023 postal zgodovina.
“Od 1. januarja 2024 vsi novi uporabniki vstopajo v sistem net-billinga, kjer se viški mesečno prodajo po tržni ceni, prevzeta energija pa se obračuna po maloprodajni,” pojasnjuje dr. Sredenšek. Gre za pomemben premik: iz letnega klasičnega poračuna v finančni obračun v 15-minutnih intervalih. Obstoječi uporabniki sicer ostajajo v net-meteringu, a spremembe najbolj občutijo dobavitelji.
Zakaj dobavitelji odstopajo od pogodb in kaj to pomeni za gospodinjstva?
Odpovedi SunContracta so bile predvsem znak, da je sistem na dobaviteljski strani postal težko vzdržen. Razlogi so po besedah dr. Sredenška jasni:
- poleti je elektrika na trgu zelo poceni;
- pozimi pa bistveno dražja;
- dobavitelj pa mora energijo vrniti v razmerju 1:1, ne glede na dejansko vrednost.
“Omrežje električne energije ne shranjuje. Dobavitelji morajo viške poleti prodati po nizkih cenah, pozimi pa isto energijo kupujejo nazaj po precej višjih. Ta razlika je njihov strošek,” pravi dr. Sredenšek. Po energetski krizi so se te razlike še poglobile, število samooskrbnih elektrarn pa je skokovito naraslo, posledično je sistem za marsikaterega dobavitelja postal predrag.
Za obstoječe uporabnike v net-meteringu se za zdaj ne spreminja nič bistvenega. “Še naprej poračunavajo razliko med proizvedeno in porabljeno energijo na letni ravni,” pojasnjuje dr. Sredenšek. A spremembe zakonodaje in pritiski dobaviteljev nakazujejo, da sistem dolgoročno ne bo ostal nespremenjen.
Za nove uporabnike pa je slika jasna: brez baterije finančna računica ni več tako ugodna kot nekoč.
Baterije postajajo nuja, ne izbira
Ali se baterija splača? Dr. Sredenšek brez dvomov pove: “Za gospodinjstva v novi shemi je naložba v hranilnik praktično nujna,” pravi.
Razlogi za to so preprosti:
- poletni presežki se prodajo za približno 0,04–0,07 €/kWh;
- pozimi se elektrika kupuje po 0,12–0,18 €/kWh;
- hranilnik omogoča, da energijo, proizvedeno podnevi ali poleti, porabimo pozneje.
Cene baterij so se v zadnjih dveh letih znižale za več kot polovico, zato je ekonomika danes precej ugodnejša kot pred pandemijo, še dodaja dr. Sredenšek.
Povprečna vračilna doba sistema (elektrarna + baterija) se giblje med 5 in 15 leti, pri dobro načrtovanih sistemih še manj. Pri velikosti baterije se uveljavlja nova praksa, in siccer okoli 1,5 kWh kapacitete na 1 kW moči elektrarne. Stara pravila (2 kWh/kW) so se namreč izkazala za manj učinkovita, saj so velike baterije pozimi pogosto večinoma prazne.
Pametni sistemi upravljanja – ključ do prihrankov in nižje omrežnine
Največji prihranki v prihodnje ne bodo izhajali samo iz baterij, temveč iz načina, kako se baterije upravlja. Dr. Sredenšek poudarja: “Sistemi pametnega upravljanja omogočajo bistveno bolj učinkovito rabo lastne proizvodnje in prilagajanje porabe trenutnim razmeram v sistemu.”
Sodobni sistemi tako omogočajo:
- natančno spremljanje proizvodnje in porabe v realnem času;
- samodejno polnjenje baterije v času najnižjih cen;
- praznjenje ob najvišjih cenah;
- preusmerjanje delovanja porabnikov (EV, TČ, bojler) v čas najugodnejših tarif;
- odločanje, ali je bolje presežek shraniti ali prodati;
- zmanjševanje konične moči, kar neposredno zniža omrežnino;
“Zaradi novega tarifnega sistema, rasti samooskrbnih elektrarn in pogostih nihanj tržnih cen postajajo takšni sistemi nujni. Brez njih gospodinjstvo težko izkoristi potencial lastne proizvodnje,” dodaja. Pametno upravljanje bo tako ključen element nove sheme samooskrbe.
“Ali lahko shranim cenejšo elektriko in jo uporabim, ko je dražja?” Da, in prav to je prihodnost
Ena največjih prednosti baterij je kombinacija s pametnim upravljanjem, kar pomeni: polnjenje, ko je elektrika najcenejša, praznjenje, ko je dražja, izogibanje konicam in zmanjševanje obračunske moči.
“Gospodinjstva lahko stroške elektrike in omrežnine občutno zmanjšajo, če izkoriščajo najcenejše ure dneva ter zmanjšajo vrhove porabe,” pravi dr. Sredenšek.
Od 1. oktobra 2024 subvencije Borzena omogočajo 275 € na kWh kapacitete, do 40 % vrednosti naložbe, največ 27,2 kWh, pri čemer pa mora hranilnik biti priključen na obstoječo samooskrbno elektrarno. Gre za najmočnejši finančni instrument na področju baterij doslej v Sloveniji, pojasnjuje dr. Sredenšek.
Kaj pa podjetja?
Tudi gospodarstvo stopa v novo realnost, to pa po besedah dr. Sredenška pomeni dinamične cene, fleksibilno porabo, večje baterijske kapacitete in industrijska upravljanja energije. Podjetja prilagajajo proizvodne cikle, optimizirajo konice in vstopajo v modele skupnih hranilnikov, kar je koncept, ki ga EU močno spodbuja.
Če je bil torej net-metering še do nedavnega temelj slovenske samooskrbe, se zdaj jasneje kot kdajkoli prej kaže naslednja smer, ki zajema mesečni poračun, dinamične tarife, 15-minutne obračune, pametna upravljanja porabe in baterijske hranilnike kot osrednji element sistema.
“Brez hranilnikov bo gospodinjstvom težko uresničiti potencial lastne proizvodnje,” sklene dr. Sredenšek. “Hranilniki so ključni za optimizacijo in prihranke v novih pogojih.”
