V Koordinaciji zdravniških organizacij so še enkrat pozvali zakonodajalca, da pri zakonih, ki posegajo v delo zdravnikov, upošteva stališča stroke.
Prepričani so, da je odhod maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana eden izmed neposrednih učinkov novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila pripravljena brez upoštevanja stroke.
Reforma zdravstvenega sistema, ki v praksi ne deluje
Dogajanje zadnjih dni vse bolj kaže neposredne učinke novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo “vlada razglaša kot reformo zdravstvenega sistema, čeprav ta v praksi ni odpravila nobenih ključnih sistemskih težav, temveč jih je še poglobila”, so po torkovi seji opozorili v Koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo sestavljajo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Vsak dan se soočajo z več težavami
Opozorili so, da od sprejetja novele vsak dan nastajajo nove težave, ki jih politika poskuša krpati z interventnimi zakoni in ad hoc ukrepi, hkrati pa diskreditira žrtve novele, ki so zaradi nje prekinili delovna razmerja. Znova so poudarili, da novela nedopustno posega v položaj zdravstvenih delavcev in jim omejuje svobodo dela, ki sicer velja za vse ostale poklice v Sloveniji.
“Nihče v zdravniških vrstah ne zagovarja nepravilnosti ali neetičnih ravnanj v zdravstvu in prav je, da se jih sankcionira, če so dokazane. Ob tem navedeno ne izhaja iz novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi omogočil sankcioniranje spornih praks, saj so bile tovrstne možnosti v zakonodaji vključene že prej. In bodo tudi zdaj mogoče le ob učinkovitem nadzoru in dobrem upravljanju,” so zapisali v koordinaciji.
Odhod štirih maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana
V sporočilu za javnost so se dotaknili tudi odhoda štirih maksilofacialnih kirurgov iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V koordinaciji menijo, da bi morali odhodi državo skrbeti, ne zaradi političnih točk, ampak zaradi vprašanja, kdo bo v prihodnje operiral bolnike.
“In ta oddelek, žal, še zdaleč ni edini. V podobnem položaju so določeni dermatološki, oftalmološki, ortopedski, radiološki in drugi oddelki. V vseh teh okoljih se zaradi neustreznih pogojev dela in zakonodajnih omejitev poglabljajo kadrovske stiske, kar ogroža dostopnost in kakovost oskrbe,” so zapisali.
Rušenje zdravstvenega sistema
Opozorili so, da “jasno omalovaževanje” dela maksilofacialnih kirurgov, ki so vrhunski strokovnjaki, ni zgolj žaljivo, ampak je neodgovorno, saj bolnikom podaja napačna, netočna in zavajajoča sporočila in prispeva k rušenju zdravstvenega sistema.
Zakoni, ki posegajo v zdravstveno delo
Kljub številnim posledicam se stroko po navedbah Koordinacije zdravniških organizacij iz priprave zakonodajnih rešitev pogosto v celoti izključuje. Znova so pozvali zakonodajalca, da upošteva strokovna stališča pri vseh zakonih, ki posegajo v zdravnikovo delo in odgovornost, saj je le zdravnik lahko odgovorni nosilec dejavnosti. “Zdravniki si želimo delati v okolju, kjer nas vodi stroka, ne strah pred političnimi napadi,” so zatrdili.
Ustavnost zakonskega posega
Opozorili so tudi na zakonski poseg v zdravniško stavko, ki je pravico zdravnikov do sindikalnega boja močno omejil. Poudarili so, da zahteva za presojo ustavnosti zakonskega posega v zdravniško stavko pred ustavnim sodiščem na odločitev čaka že leto in pol. Takšna zakasnitev ustvarja pravno praznino in dodatno poglablja negotovost glede uresničevanja temeljnih delavskih pravic, verjamejo.
STA
