Politika

KPK in SMS-sporočili Goloba: Resni pritisk ali le drobci zgodbe?

Robet Golob pod drobnogledom KPK

Po odločitvi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je premier Robert Golob z dvema SMS-sporočiloma notranji ministrici Tatjani Bobnar kršil integriteto, so se oglasili pravni strokovnjaki. Po njihovem mnenju sama sporočila niso nujno kršitev integritete. Nakazujejo pa, da je zadaj lahko več, celo “en slon”, glede političnega vpliva na kadrovanje v policiji, občutnem organu, ki naj bi bil apolitičen.

SMS-sporočila kot del širše zgodbe

Odvetnik Tatjane Bobnar Luka Švab za N1 poudarja, da sta sporočili le del širše zgodbe, ki sta jo preiskovala tudi tožilstvo in policija. Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav dodaja, da sporočila odražata premierjevo zaskrbljenost nad kadrovsko sliko policije, ki vključuje konkretna imena ljudi za morebitno zamenjavo.

Premierjev odvetnik Stojan Zdolšek opozarja, da je KPK ugotovila kršitev integritete izključno na podlagi teh dveh SMS-sporočil, medtem ko so ostali očitki ustavljeni ali v obravnavi drugih organov, še piše omenjeni medij.

Pritisk na policijo in politična občutljivost

Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat meni, da bistvo zadeve ni v samih sporočilih, ampak v morebitnih neposrednih pritiskih na kadrovska odločanja v policiji. Po njegovih besedah “ne gre za dva SMS-a, ki edino nakazujeta, da je zadaj en slon,” temveč za širši kontekst političnega vpliva, ki je v tem občutljivem organu nedopusten.

Miha Šepec, strokovnjak za kazensko pravo, za N1 dodaja, da marsikateri pravnik sporočil ne bi ocenil za kršitev integritete. “Bila bi sporna le zahteva po zaposlitvi ali odpustitvi, za kar premier po naših podatkih nima pooblastil. To bi bila hujša kršitev, mogoče celo kaznivo dejanje,” pojasnjuje Šepec.

Oba strokovnjaka tudi opozarjata, da je policija organ, ki zagotavlja javno varnost in red, zato ne sme biti pod političnim vplivom. Pirnat poudarja, da so izjave o “čiščenju” kogarkoli nezakonite: “Policija ni policija ene politične opcije, ampak nas vseh. Vsakršno politično kadrovanje je treba preprečiti.”

Hkrati pa Šepec in Pirnat ocenjujeta, da so pričakovanja KPK glede premierjeve komunikacije “preveč ekstremna in neživljenjska”. Po njihovem bi takšna pravila praktično onemogočila predsedniku vlade, da sploh komunicira s svojimi ministri o kadrovskih vprašanjih, čeprav je jasno, da neposredno vmešavanje brez podlage vlade ni dovoljeno, še piše omenjeni medij.

Sporočili, ki ju je premier 7. novembra 2022 poslal takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar:

“Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen.”

“Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.”

Delitve: