Finančno ministrstvo je objavilo osnutek novele zakona o davčnem postopku, s katerim v slovenski pravni red prenaša določbe dveh evropskih davčnih direktiv. Ključna novost je uvedba obvezne izmenjave informacij o transakcijah s kriptosredstvi med državami članicami EU. Predlagane spremembe so trenutno v javni obravnavi in bodo odprte za pripombe do 11. julija 2025.
Namen novih pravil je povečanje davčne preglednosti ter zmanjševanje možnosti za davčne goljufije, utaje in izogibanje davkom, še posebej na področjih, kjer zakonodaja doslej ni bila dovolj jasna ali učinkovita.
Samodejna izmenjava podatkov o kriptotransakcijah
Nova evropska davčna pravila temeljijo na Direktivi o upravnem sodelovanju (DAC), ki razširja obstoječi okvir izmenjave informacij med davčnimi organi držav članic. Po novem bodo tako domače kot čezmejne transakcije s kriptosredstvi vključene v sistem poročanja, podatki pa se bodo izmenjevali med pristojnimi organi enkrat letno.
Poročanje bo obvezno za ponudnike storitev, povezane s kriptovalutami, kar pomeni, da bo davčna uprava dobila dostop do podatkov o tem, kdo je kupoval, prodajal ali prenašal digitalna sredstva, v kakšnem obsegu in kdaj. Cilj je ustvariti enotne pogoje in preprečiti, da bi posamezniki ali podjetja izkoriščali zakonodajne razlike med državami.
Nova pravila tudi za velike mednarodne skupine
Prenos direktive pa se ne osredotoča le na kriptosvet. Prinaša tudi pomembne spremembe za mednarodne skupine podjetij, saj uvaja avtomatično izmenjavo podatkov iz tako imenovanega obrazca za obračun povrhnjega davka. Ta obrazec bo omogočal davčnim organom pregled nad tem, ali podjetja dosegajo minimalno efektivno davčno stopnjo, ki je določena pri 15 odstotkih.
Če bo podjetje v določeni državi plačalo nižji davek, bodo lahko druge države članice zahtevale razliko do minimalne stopnje – kar je pomemben korak k zmanjšanju agresivnega davčnega načrtovanja in umetnega prelivanja dobičkov v davčne oaze.
Tudi druge spremembe zakona
Ministrstvo predlaga še nekatere dodatne spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki izhajajo iz praks in težav pri njegovi uporabi. Med drugim želijo zvišati prag za odpis davčne obveznosti v primeru smrti zavezanca, omejiti možnost veriženja vlog za obročno ali odloženo plačilo davka ter razširiti seznam denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe.
