Na nedavnem srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom so pogovori ob robu mirovnih pogajanj o Ukrajini razkrili več tajnih energetskih dogovorov, ki bi lahko vplivali na prihodnje ameriško-ruske odnose. Po poročanju Reutersa so ameriški in ruski uradniki razpravljali o projektih, ki bi Kremlju omogočili omilitev sankcij, ZDA pa konkretne energetske naložbe.
Sakhalin‑1 in vrnitev Exxona
Eden od osrednjih tem pogovorov je bil projekt Sakhalin‑1, veliki ruski naftno-plinski projekt, v katerega bi se lahko vrnil ameriški naftni gigant Exxon Mobil. Po invaziji na Ukrajino je bil Exxon izključen iz projekta, zdaj pa se je z ruskim državnim podjetjem Rosneft večkrat pogovarjal o ponovni vrnitvi. Pogovori so potekali tako pod administracijo Joeja Bidna kot Donalda Trumpa, ob pridobitvi dovoljenja ameriškega Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC).
Čeprav so pogovori še tajni, vir iz Bele hiše navaja, da je bila vrnitev Exxona del strategije, s katero bi Washington spodbudil Rusijo k dogovoru o Ukrajini.
Ameriška oprema za Arctic LNG 2 in jedrski ledenomerci
Poleg tega so se uradniki pogovarjali o možnosti, da bi Rusija kupila ameriško tehnologijo za svoj projekt utekočinjenega zemeljskega plina Arctic LNG 2, ki je trenutno pod zahodnimi sankcijami. Projekt vodi Novatek, drugi največji ruski proizvajalec plina, in bi sodelovanje z ZDA lahko naredilo ekonomsko bolj izvedljivo.
Obravnavali pa so tudi možnost nakupa ruskih jedrskih ledenomercev, kar bi ZDA omogočilo dostop do arktičnih območij in podporo svoji infrastrukturi v Aljaski. Ideja še ni prerasla v uradno zahtevo, a po ocenah virov bi lahko šlo za strateški manever, ki povečuje ameriški vpliv v regiji.
Reuters sicer poroča, da je Bela hiša želela, da bi vrh na Aljaski 15. avgusta prinesel “velik investicijski posel”, kar bi Trumpu omogočilo politični PR uspeh. Po končanem srečanju so iz Bele hiše sporočili, da Trump in njegova ekipa še naprej sodelujeta z ruski in ukrajinskimi uradniki, a da javna razkritja podrobnosti “niso v nacionalnem interesu”.
Geopolitične implikacije
Tajni energetski dogovori med Washingtonom in Moskvo zdaj sprožajo vprašanja o vplivu na evropsko enotnost glede sankcij proti Rusiji. Čeprav bi ti posli lahko okrepili ameriške strateške interese v Arktiki in energijski politiki, hkrati prinašajo tveganje, da bi ZDA zaobšle evropsko koordinacijo in razburkale že napete odnose z EU.
Putin je medtem avgusta izrazil optimizem glede prihodnosti ameriško-ruskih odnosov, pri čemer je izpostavil možnosti gospodarskega sodelovanja, zlasti v Arktiki. A v ozadju ostaja vprašanje: ali gre za resnične diplomatske premike ali zgolj politični PR?
