Cene nepremičnin v Evropski uniji znova rastejo in mnogi mladi, ki živijo sami, se počutijo vse bolj izključene iz stanovanjskega trga. Po kratkem padcu leta 2023 so se nepremičnine v letu 2024 znova podražile, v drugem četrtletju letošnjega leta pa so cene poskočile za 5,4 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Ena od posledic je, da kar 37 odstotkov samskih Evropejcev verjame, da si doma ne bodo nikoli mogli privoščiti.
V anketi RE/MAX Europe, v kateri je sodelovalo več kot 20.000 ljudi v 23 državah, se je pokazalo, da se številni samski čutijo izrinjene, ker nimajo partnerja, s katerim bi združili dohodke. Ta občutek je močan po vsej celini, tudi v Sloveniji.
Ljubezen kot bližnjica do lastnega doma, a ne pri nas
Po Evropi se kot ena najpogostejših rešitev kaže hitrejše ustvarjanje parov in selitev v skupno gospodinjstvo. Več kot četrtina vseh, ki načrtujejo nakup nepremičnine, meni, da je partnerstvo “praktična bližnjica” do lastništva doma. Najvišje deleže tovrstnega razmišljanja najdemo na Portugalskem in Nizozemskem; zlasti generacija Z hitreje združuje življenje.
Slovenija pa je med državami, kjer pari najdlje čakajo na selitev pod isto streho. Povprečje znaša 3,7 leta, kar nas uvršča med počasnejše v Evropi. Britanci se po raziskavi vselijo najhitreje, Francozi najpočasneje.
Ovira številka ena ostaja plača
Za marsikoga je selitev na cenejše območje druga najpogostejša strategija. Ta pristop je zelo razširjen v Nemčiji in Turčiji. Kljub temu največji izziv ostaja enak po vsej Evropi – prenizka plača. Kar 58 odstotkov vprašanih navaja prihodke kot glavno oviro za nakup, v Sloveniji pa je ta delež še višji, in sicer 62 odstotkov.
Generacija Z, ki šele vstopa na trg dela, je najbolj prizadeta, a presenetljivo težave s plačami pogosteje omenjajo tudi baby boomerji in generacija X kot milenijci. To kaže, da težav ne čuti le mlajša populacija, temveč tudi tisti v srednjih in poznih kariernih obdobjih.
Kje v Evropi je samsko življenje najdražje in kako je v Sloveniji?
Samski v Evropi v povprečju namenijo kar 36 odstotkov svojih prihodkov za stanovanje, vključno s stroški. V Nemčiji ta delež doseže skoraj 42 odstotkov, na Češkem več kot 45 odstotkov, medtem ko Litva velja za najbolj ugodno državo, kjer samska oseba za stanovanje porabi manj kot četrtino plače.
Podatki za Slovenijo kažejo, da 63 odstotkov samskih živi v lastnem stanovanju, 28 odstotkov v najemu, 9 odstotkov pa še vedno pri starših. To pomeni, da je lastništvo pri nas bistveno pogostejše kot v večini zahodnoevropskih držav, vendar pa visoke cene in skok obrestnih mer vse bolj otežujejo vstop mladih samskih na trg.
Slovenija med državami z zmerno rastjo cen, a s podobnimi izzivi kot drugod
Cene stanovanj so se v drugem četrtletju 2025 zvišale v skoraj vseh državah EU. Največje skoke so beležili na Portugalskem, v Bolgariji in na Madžarskem, kjer so cene rasle za več kot 15 odstotkov. Slovenija je z 5,5 odstotka blizu evropskemu povprečju.
Leto 2023 je sicer zaznamovalo izrazito pocenitev (- 6,4 odstotka), kar je bila posledica agresivnega zviševanja obrestnih mer Evropske centralne banke. Strožji kreditni pogoji so umirili zanimanje kupcev, a leto 2024 je prineslo ponovno rast cen, ki se v letu 2025 še krepi.
Morda vas zanima tudi: Nepremičninski trg na prelomnici: Visoke cene zemljišč in dražja gradnja ga potiskajo v krč
Raziskava jasno kaže, da samski Evropejci težje vstopajo na nepremičninski trg kot pari, saj nimajo prednosti dveh dohodkov. V Sloveniji se trend kaže podobno: dokler plače ne bodo sledile rasti nepremičnin, bo pot do lastnega doma za samske ostala ena najzahtevnejših življenjskih odločitev.
