Za številne zaposlene je malica v službi glavni obrok dneva. Ker večino dneva preživijo na delovnem mestu, pogosto kosijo v bližnjih restavracijah ali si hrano naročijo na delovno mesto. A nenehna rast cen hrane pomeni, da si to vse manj ljudi lahko redno privošči.
V zadnjih desetih letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za skoraj 50 odstotkov. Največji skok je bil zabeležen med letoma 2021 in 2022, ko so cene poskočile za 18,6 odstotka. Rast se je nadaljevala tudi v naslednjih letih, čeprav nekoliko počasneje. Posledice so vidne v vsakdanjih izdatkih zaposlenih, zlasti v mestnih središčih.
Kako priti do malice?
Zaposleni opažajo, da so obroki zunaj postali predragi. Mnogi se zato izogibajo restavracijam in si hrano pripravljajo doma. Kot poudarjajo sogovorniki, bi redno prehranjevanje zunaj ob trenutnih cenah pomenilo previsok mesečni strošek glede na povprečne plače.
Rast cen se jasno kaže tudi v konkretnih primerih. V ljubljanskih restavracijah so testenine, ki so leta 2022 stale okoli 9,9 evra, danes pogosto dražje od 12,9 evra, nekatere porcije pa presegajo tudi 14 evrov poroča N1. Podobno so se podražili dunajski zrezki, pice in druge pogoste malice. Dodatno breme predstavljajo dostavne platforme, kjer so cene pogosto višje, k skupnemu znesku pa je treba prišteti še strošek dostave.
Kdo malico plačuje?
Kljub temu, da stroški prehrane naraščajo, neobdavčeno povračilo stroškov malice ostaja nespremenjeno že od leta 2022. Takrat je vlada Roberta Goloba znesek zvišala s 6,12 evra na 7,96 evra na dan, kar je bil prvi dvig po letu 2008. Vsako izplačilo nad tem zneskom je za delavca davčno obremenjeno.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da višine neobdavčenih povračil niso neposredno vezane na rast cen hrane. Vlada lahko zneske prilagaja le v okviru zakonskega pooblastila in ob spremembah pravic delavcev, določenih s kolektivnimi pogodbami. Ker se te pravice od leta 2022 po njihovi oceni niso bistveno povečale, tudi ni podlage za nov dvig neobdavčenega zneska.
Ministrstvo poudarja, da uredba ne določa pravic delavcem, temveč zgolj davčno obravnavo. Morebitno zvišanje neobdavčenega zneska brez sprememb v kolektivnih pogodbah po njihovem mnenju delavcem ne bi koristilo, saj višjih izplačil ne bi mogli uveljaviti.
Rezultat je vse bolj očiten: obrok v službi postaja luksuz. Zaposleni se prilagajajo z doma pripravljenimi obroki, a vprašanje ostaja, kako dolgo bo obstoječi sistem še sledil realnim življenjskim stroškom. Če se razmerje med cenami hrane in povračili ne bo spremenilo, bo malica v restavraciji za mnoge kmalu izjema, ne več pravilo.
