Rast globalnega gospodarstva bo letos in prihodnje leto 2,9-odstotna, je v najnovejši napovedi ocenil OECD. To je 0,2 oz. 0,1 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Kot glavna razloga so v organizaciji izpostavili globalne trgovinske napetosti in zaostrovanje ameriške carinske politike.
Negativen vpliv na gospodarsko rast
V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so poudarili, da je globalne obete vse težje predvideti. Po njihovi oceni imajo povečanje trgovinskih ovir, strožji finančni pogoji, šibkejše zaupanje podjetij in potrošnikov ter večja politična negotovost velik negativni vpliv na gospodarsko rast, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oslabljene gospodarske obete bodo po mnenju glavnega ekonomista OECD Alvara Pereire občutili po vsem svetu, skoraj brez izjeme. Dodal je, da bosta “nižja rast in manjša trgovina prizadeli dohodke in upočasnili rast zaposlovanja”. Zato je po njegovem najbolje, da ameriški predsednik Donald Trump z državami doseže carinski dogovor.
OECD pričakuje, da bo ameriško gospodarstvo letos zraslo le za 1,6 odstotka, medtem ko je marca pričakoval 2,2-odstotno rast. V prihodnjem letu naj bi se rast upadla na 1,5 odstotka. Poleg carin bodo na to vplivali negotova politika, občutna upočasnitev neto priseljevanja in zmanjšanje števila zaposlenih v zvezni upravi.
Kaj pa Slovenija?
Napoved rasti za letos za Slovenijo je OECD znižala z 2,6 odstotka na 1,6 odstotka in za leto 2026 z 2,6 na 2,4 odstotka. Rast bo poganjalo domače povpraševanje, je v najnovejšem poročilu zapisala organizacija. Zasebno potrošnjo bo podpirala močna rast plač, naložbe pa državna poraba za obnovo po poplavah avgusta 2023 in črpanje evropskih sredstev. Plačni pritiski bodo inflacijo v letih 2025 in 2026 ohranjali nad dvema odstotkoma. Tveganja so nagnjena navzdol in vključujejo naraščajoče trgovinske napetosti, močnejšo rast plač od pričakovane, manjšo konkurenčnost in dolgotrajno inflacijo.
Fiskalna politika bo ekspanzivna zaradi povečane porabe za obrambo in obnovo. Strukturni ukrepi vključujejo višjo porabo za dolgotrajno oskrbo, financirano z višjo stopnjo prispevkov za socialno varnost. Poleg prihajajoče pokojninske reforme bodo za dolgoročno fiskalno vzdržnost potrebne dodatne reforme davčne politike. Krepitev naložb bi spodbudili enostavnejši postopki priseljevanja ter poenostavljeno prostorsko načrtovanje in izdaja dovoljenj, so ocenili v OECD.
ZDA so pri inflaciji izjema
Medtem ko naj bi se letna inflacija v državah skupine G20 umirila na 3,6 odstotka v letu 2025 in na 3,2 odstotka v letu 2026, so ZDA izjema. Tam naj bi inflacija proti koncu leta zrasla na nekaj manj kot štiri odstotke, kar je dvakrat več od ciljne vrednosti ameriške centralne banke.
OECD je nekoliko znižala napoved za Kitajsko, ki se je z ZDA zapletla v največji carinski spor, izredno visoke carine pa sta strani začasno znižali. Kitajska naj bi namesto 4,8-odstotne rasti letos dosegla 4,7-odstotno rast. Pomembno poslabšanje napovedi je organizacija napovedala tudi za Japonsko, in sicer z 1,1 na 0,7 odstotka.
Napoved za gospodarstvo evrskega območja medtem ostaja nespremenjena. Rast gospodarstva območja z evrom bo tako letos enoodstotna, prihodnje leto pa 1,2-odstotna.
STA
