Na Glavnem trgu v Mariboru je včeraj, dan pred dnevom slovenskega krvodajalstva, potekala novinarska konferenca Rdečega križa Slovenije. Na dogodku so sogovorniki predstavili pobudo (P)ostani del moštva – mlada kri za vse ljudi, s katero želijo spodbuditi mlade k darovanju krvi.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila povprečna starost prebivalcev v lanskem letu 44,4 leta, skoraj četrtina prebivalstva pa je stara 65 let ali več. Zaradi zakonodajnih omejitev ti posamezniki krvi ne morejo več darovati. Slovenija se tako po številnih statističnih kazalnikih uvršča med t. i. “starajoče se družbe”, kar še povečuje potrebo po mladih krvodajalcih.
Ravno zato so se v Mariboru letos odločili, da dan slovenskega krvodajalstva posvetijo prav mladim – mladim, ki lahko s svojo gesto solidarno poskrbijo za vse generacije.
V Sloveniji dnevno potrebujemo 350 krvodajalcev
“Zadovoljni smo, da lahko v Mariboru prvič praznujemo tako pomemben nacionalni dogodek, kot je 4. junij,” je poudarila Erika Kavaš, dr. med. spec. Transfuzijske medicine, Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Ob tem je dodala, da je krvodajalstvo gibanje, ki ga ne more ustvariti en človek, saj je v preteklosti vedno pomagala celotna država – krvodajalci, ki so darovali kri, organizatorji akcij in drugi, ki so z spodbujanjem ali iskanjem prostorov pomagali pri izvedbi.
“Če bo mladina pripravljena pomagati z darovanjem krvi, ki rešuje življenja, bo pomagala tudi pri razvoju moralnih vrednot v naši družbi. Na koncu bomo imeli vsaj v naši državi mir med ljudmi,” je dejala.
Slovenija dnevno potrebuje 350 krvodajalcev, na leto pa se jih prijavi le okoli 90.000-95.000.
20 let organiziranih Krvodajalskih akcij na terenu
Študentski svet Univerze v Mariboru letos obeležuje že 20-letnico organiziranih terenskih Krvodajalskih akcij za študente, ki jih že dve desetletji izvaja v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor. Prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalne zadeve Univerze v Mariboru je ob tem izpostavil, da je bilo vključenih že več kot 5000 študentov in zaposlenih, kar priča o družbeni odgovornosti univerze in njeni naravnanosti k solidarnosti. “Želim si, da bi bile te akcije še bolj aktivne v prihodnje,” je še dodal.
Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja na Univerzi v Mariboru, je z ganjenostjo poudarila, da ne gre le za številke, temveč za resnične ljudi, resnična dejanja in življenja, ki so bila prav zaradi darovane krvi rešena.
12 novih ambasadorjev krvodajalstva
V letošnjem letu se jim je pridružilo tudi 12 novih, mladih in odgovornih ambasadork in ambasadorjev krvodajalstva. To so: Luka Lah, Pina Slaček, Žiga Majcen, Tisa Lia Šober, Tim Bratuša, Matevž Avora, Rok Sešel, Izidor Jelenc, Nejc Filip Svenšek, Maša Tepič, Benjamin Habinc in Nomi Hrast.
“Univerza niso zgolj akademski prostori, ampak tudi prostori vrednot in študentje nismo zgolj opazovalci sveta, ampak njegovi soustvarjalci. Mladi ne ostajamo ravnodušni in mlada kri je tista, ki poganja ne le telesa, ampak našo družbo. Prihodnost je lahko res svetla, če bomo v njej vsi skupaj.”
“Ne želim si živeti v državi, kjer bi kri postala tržno blago”
Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin je dodala, da uspešna akcija ni le strokovna služba na sedežu, ampak njihovih 56 območnih združenj, preko 10.000 prostovoljcev in več kot 60.000 krvodajalcev. “Naša načela pomagati drug drugemu in si vedno stati ob strani ali biti tukaj za vas, vedno in povsod, je sinonim tudi za to akcijo. Iz minute v minuto mi postaja bolj jasno, zakaj sta se koordinatorja odločila za Maribor. Tukaj smo priča mladi energiji, ki nam daje upanje, da bodo stvari šle le na bolje. Vesela sem, da smo v Mariboru, kjer so se pisale številne čudovite zgodbe in, da odpiramo nova poglavja,” je nadaljevala.
Sekretar RKS – OZ Maribor Metod Dolinšek pa je za konec izpostavil, da so prav slovenske mlade generacije tiste, ki so po odzivu na samem svetovnem vrhu. “To je posledica globoko ukoreninjenega sistema vrednot. Ne želim si živeti v državi, kjer bi kri postala tržno blago, kjer bi bilo krvodajalstvo še ena komercialna dobrina. Kri ohranja življenja in je en steber, ki družbo ojača,” je zaključil.
