Marija Fanedl iz Zgornjega Partinja že 58 let s soprogom Ivanom skrbno ohranja velikonočno tradicijo. Čeprav sta se skozi življenje preživljala z malim koščkom zemlje, danes na jesen življenja s skupnimi močmi pripravljata praznične dobrote. Ivan v kuhinji speče domač kruh, Marija pa pripravi preostalo vsebino košare, ki jo bo na veliko soboto odnesla k blagoslovu do bližnjega križa.
Ljubezen do velikonočnih praznikov
Zakonca nikoli nista živela na kmetiji, ampak tako imenovani freti, majhnem koščku zemlje, s katerim sta se težko preživljala. Marija poudari, da so ji velikonočni prazniki pri srcu že iz mladosti. V cerkvi se je namreč vedno udeleževala obredov, zdaj pa zaradi zdravja tega več ne zmore v tolikšni meri.
Zlasti na podeželju jedi, ki gredo v košaro, še vedno pripravljajo doma. Gospa Marija iz občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah je pokazala, kako se skrbno pripravi velikonočna košara.
Kaj sodi v velikonočno košaro?
Včasih so velikonočna jedila k blagoslovu nosili v jerbasih, in to na glavi. “To je bilo kar težko nesti. Na vrhu je bil cel hlebec kruha, zraven pa še kos črnega za živino. Zdaj pa imamo sodobne in manjše košare.” V košaro sodijo: svinjsko meso – kuhana šunka, klobasa, pirhi, hren, beli kruh.
Žegen ima drugačen okus
Na koncu košaro pokrije in jo okrasi s cvetjem, tudi zato, da v cerkvi med množico košar lažje najde svojo. Košaro potem, ko jo po blagoslovu prinesejo domov, pustijo pri miru, odprejo jo šele v nedeljo zjutraj. “Takrat jo odpremo, vse narežemo in se skupaj vsedemo k zajtrku. Obvezna je bela kava, potem pa samo uživamo in se veselimo. Jemo pa vedno brez pribora, z roko. Jajčne lupine pa zdrobimo, posušimo in potresemo po vrtu.”
Žegna pa ne jedo samo na velikonočno nedeljo, temveč tudi naslednji dan, na velikonočni ponedeljek in na naslednjo, belo nedeljo
Gospa Marija, ki velikonočne dobrote vedno rada razdeli med sorodnike, znance in sosede, ob koncu doda, da imajo jedi na velikonočni zajtrk povsem drugačen okus kot med letom: “Res je dober, ker se vse skupaj kuha, vse je povezano. Drugače je kot med letom.”
