V javnosti so se pred časom pojavila opozorila o izjemnih zaslužkih posameznih normirancev, ki so na račun sistema dosegli več milijonov evrov. Minister za finance Klemen Boštjančič je takrat izpostavil primer normiranca, ki je zaslužil več kot pet milijonov evrov in nato izstopil iz sistema. Ta primer je sprožil razprave o smiselnosti normiranega statusa in možnostih zlorabe za davčno optimizacijo.
A vlada je napovedala spremembe: nad 120.000 evrov naj bi uvedli davek v višini 35 odstotkov in omejitev ponovnega vstopa v sistem za pet let, medtem ko je trenutno omejitev zgolj dve leti.
Kot so na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) pojasnili za Žurnal24, so primeri milijonarjev med normiranci zelo redki. V zadnjih petih letih je bilo zabeleženih le nekaj posameznikov, ki so presegli milijonski zaslužek: leta 2024 trije, leta 2023 noben, leta 2022 trije, leta 2021 štirje, leta 2020 pa noben. Kar pomeni, da se milijonski prihodki v sistemu normiranstva pojavijo le nekajkrat na leto ali sploh ne.
Visoki prihodki so nadpovprečni, a redki
Število normirancev sicer raste. Kot poroča Žurnal24, se je med letoma 2020 in 2024 število oddanih obračunov povečalo s 65.460 na 89.376. Kljub temu le peščica preseže prag 300.000 evrov letnih prihodkov: leta 2024 jih je bilo 33, leta 2023 22, leta 2022 33, leta 2021 32 in leta 2020 le 5. Kot so s FURS-a pojasnili za omenjen portal, gre tudi v teh primerih še vedno za visoke zaslužke, ki odstopajo od povprečja.
FURS sicer nadzore izvaja glede na zaznana tveganja. Preverjajo predvsem, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za normiranstvo, ali so normirani odhodki pravilno obračunani, ali je zavezanec registriran za DDV in ali bi moral zaradi preseženih prihodkov izstopiti iz sistema.
