Ministrica za kulturo Asta Vrečko ostaja na položaju, potem ko je danes v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo, ki sta jo proti njej vložili opozicijski stranki NSi in Demokrati. Za njeno razrešitev je glasovalo 27 poslancev, proti pa 46.
Od skupno 73 prisotnih poslancev je interpelacijo podprlo šest poslancev NSi, trije poslanci iz vrst Demokratov ter še 18 poslancev SDS. To je bilo premalo za uspeh interpelacije, saj bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Vrečko so podprli poslanci iz koalicijskih vrst ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. Ministrica tako ostaja na čelu kulturnega resorja, interpelacija pa ni ogrozila stabilnosti vlade v tem delu.
Očitali ji politično kadrovanje in razgradnjo vrednot osamosvojitve
Predlagatelji interpelacije so ministrici Asti Vrečko očitali negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, sprejemanje škodljivih zakonov, politično kadrovanje ter vnašanje ideoloških delitev v družbo. Kritični so bili tudi do njenega odnosa do vrednot slovenske osamosvojitve.
Ministrica je v odgovoru vse očitke zavrnila in predstavila dosežke svojega mandata. Poudarila je, da ministrstvo vodi največji investicijski cikel v obnovo kulturne dediščine po letu 1991. Po njenih besedah se je kulturni sektor okrepil, kar koristi celotni družbi.
Sporna združitev muzejev in Prešernova nagrada
Med razpravo so največ pozornosti namenili združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ki jo predlagatelji vidijo kot politično motivirano. Prav tako so ostro nastopili proti podelitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
Poslanka NSi Iva Dimic je v zaključku poudarila, da interpelacija ni političen napad, temveč izraz zaskrbljenosti nad smerjo, v katero gre slovenska kultura. Janez Cigler Kralj (NSi) je dodal, da bi bilo najbolj odgovorno, če bi ministrica sama odstopila.
Z druge strani je Matej Tašner Vatovec (Levica) opozoril na dolžino in vsebinsko zahtevnost razprave kot dokaz o resnosti pristopa. Spomnil je, da nobena od doslej 12 interpelacij v mandatu vlade Roberta Goloba – vključno z dvema proti celotni vladi – ni pripeljala do razrešitve ministra.
