Stanovanjska politika Slovenije vstopa v novo obdobje, saj država z Nacionalnim stanovanjskim programom napoveduje korenito ureditev najemnega trga. O pereči tematiki smo poročali že v preteklosti, tokrat pa smo se z vprašanji obrnili na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Želeli smo izvedeti podrobnosti Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2035. Kaj natančno to pomeni za prihodnost slovenskega stanovanjskega trga, izveste v članku.
Cilji stanovanjske politike
Cilji stanovanjske politike so po besedah Ministrstva za solidarno prihodnost varni in dostopni domovi. “Pri tem je bistveno, da se ustvari sistem, ki zagotavlja dovolj kakovostnih in dostopnih stanovanj na primernih lokacijah. Pomembno je zagotoviti različne oblike reševanja stanovanjskega vprašanja, ki se bodo dopolnjevale,” poudarijo pristojni na ministrstvu.
Preoblikovanje stanovanjskega trga
Na omenjenem ministrstvu ob tem poudarjajo, da namen ni večja promocija najema v primerjavi z lastništvom, temveč zagotavljanje boljših in bolj raznolikih možnosti prebivalcem Republike Slovenije – tako na področju najema kot lastništva.
Ministrstvo nikogar ne sili v najem, ampak ustvarja širšo paleto izbire,
predvsem pa je cilj preoblikovati stanovanjski trg v smer, da bo zagotavljal dostopnost do stanovanj vsem skupinam prebivalstva,” še dodajo.
Nacionalni stanovanjski program
“V predlogu Nacionalnega stanovanjskega programa namenjamo večji poudarek javnemu najemu. To pa predvsem iz razloga, ker gre za bistveno bolj kompleksno politiko, ki zahteva ustrezne sheme, vključevanje različnih akterjev, financiranje, upravljanje ter odnos z najemniki.”
“Hkrati ima javni najem pomembne pozitivne učinke prelivanja na celoten trg cene. Analize iz tujine kažejo, da dodatne dostopne in varne najemne enote prispevajo k splošnejšemu uravnoteženju stanovanjskega trga ter pozitivno vplivajo na dostopnost stanovanj ter na manjšanje števila prebivalcev, ki so presežno obremenjeni s stanovanjskimi stroški.”
“Med ključnimi kazalniki programa sta splošna dostopnost stanovanj za nakup ter število stanovanj na 1.000 prebivalcev, kar vključuje tudi lastniška stanovanja. Povezavo do predloga NSP najdete na tej povezavi.”
Načrti za regulacijo dolgoročnih najemnih razmerij
Na ministrstvu omenijo, da je izredno pomemben tudi regulativni vidik najemnega trga, saj ni ključno le, koliko stanovanjskih enot imamo v Republiki Sloveniji, temveč tudi, kdo do njih dostopa in kako se uporabljajo. “Stanovanja morajo biti dejansko namenjena bivanju, ne pa izključno špekulativnim namenom, turizmu, luksuznim oblikam rabe, dostopnost pa mora biti trajna in dolgoročna,” še pojasnjujejo.
Pravna svetovalnica za najemnike in najemodajalce
Kot nadaljujejo, “V predlogu Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2035 smo usmerjeni v boljšo ureditev področja za vse najemnike, s posebnim poudarkom na večji pravni varnosti, preglednosti in spodbujanju dolgoročnih najemnih razmerij. Predvideva se vzpostavitev pravne svetovalnice za najemnike in najemodajalce, ki bo zagotavljala brezplačno pravno podporo ter celovite informacije o pravicah in obveznostih pogodbenih strank”, dodajajo.
Reforma stanovanjskega zakona?
Hkrati pa opozarjajo na prizadevanja, da se na podlagi celovitega pregleda oblikuje reforma stanovanjskega zakona, ki bo spodbujala dolgoročne najeme, pospešila reševanje sporov ter temeljila na jasnih, preglednih in standardiziranih pravnih razmerjih. “Kot splošni standard se predvideva sklenitev pisne najemne pogodbe ter jasen sistem preverjanja dejstev. To bi pomembno olajšalo reševanje sporov. Opravljen bo tudi razmislek o določitvi minimalnega trajanja najemnega razmerja ali o spodbujanju dolgoročnejših najemnih pogodb, vključno z možnostjo uvedbe stimulativne davčne politike.”
Davčne spodbude
V nadaljevanju pojasnjujejo, da se bo z različnimi ukrepi dodatno spodbujalo vlaganje v najemna stanovanja z namenom izboljšanja njihove kakovosti. “Predvideva se preučitev možnosti davčnih spodbud in drugih oblik podpore v ta namen. Načrtovana je tudi vzpostavitev standardov za najemna stanovanja ter sankcioniranje lastnikov, ki oddajajo stanovanjske enote, neprimerne za bivanje, ob hkratnem krepitvi nadzora nad standardi najema.”
Vsi navedeni ukrepi so namenjeni temu, da najemni trg v Sloveniji postane varnejši, bolj stabilen in dolgoročno privlačnejši za mlade ter druge skupine prebivalstva.
Demografska politika
Z vidika demografske politike je ključna stabilnost bivanja. “Stabilnost je vezana na dostopnost, predvidljivost izdatkov za bivanje ter varnost bivanja z vidika ohranitve stanovanja. Vse to javna najemna stanovanja zagotavljajo: najem za nedoločen čas, dostopna najemnina in njeno regulirano prilagajanje.”
Večanje števila enot bo omogočalo večjo mobilnost v okviru fonda ter njegovo prilagajanje na življenjske situacije. “Dodatno poudarjamo, da je ministrstvo s spremembo Stanovanjskega zakona v letu 2025 okrepilo dostopnost do javnih najemnih stanovanj za mlade, saj jih je opredelilo kot obvezno prednostno skupino.
Tako se bo omogočilo mladim, da se osamosvojijo, kar je pogoj za ustvarjanje lastne družine.
Vizija državne stanovanjske politike
Za zaključek Ministrstvo za solidarno prihodnost še izpostavi, da je vse oblike reševanja stanovanjskega vprašanja treba ustrezno podpirati.
Dejstvo pa je, da lahko država najbolj neposredno vpliva na javni najem, ki ima dokazano učinek zniževanja cen tako na zasebnem najemnem trgu kot tudi na prodajnem trgu nepremičnin ter dolgoročno prispeva k večji stabilnosti celotnega stanovanjskega sistema.
Preberite še: Ne nepremičninski davek, država naj uvede »najemniško zavoro«
