Zakaj dijaki pijejo energijske pijače že pred prvo uro? Odgovor je bolj resen, kot se zdi.
Ko so raziskovalci Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete med mladimi v Sloveniji izvedli eno najcelovitejših raziskav o duševnem zdravju, so dobili jasno sliko časa, v katerem živimo. Generacija, ki je odrasla med pandemijo, gospodarskimi krizami, draginjo in poplavo digitalnih dražljajev, je izčrpana.
Tretjina mladih spi manj od priporočil, vsak šesti ima uradno diagnozo, desetina se počuti osamljeno, številni pa posegajo po energijskih pijačah, da bi preživeli dan, ki se začne prezgodaj in traja predolgo.
Raziskava z naslovom Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, ki jo je vodila prof. dr. Metka Kuhar, je v dveh letih zbrala podatke o več kot tisoč mladih, starih od 16 do 24 let. Njihovi odgovori kažejo, da se stiske in dobro počutje prepletajo, a skupni imenovalec je utrujenost. Mladi so preobremenjeni, neprespani, digitalno prepojeni in fizično stimulirani – vse, da bi dohajali zahteve sveta, ki jim hkrati govori, naj »poskrbijo zase«.
Manj spanja, več stresa
Eden najmočnejših kazalnikov duševnega zdravja se je pokazal kot spanec. Mladostniki, ki spijo manj kot sedem ur na noč, poročajo o višji stopnji stresa, anksioznosti in depresivnosti. Spanje ni več samoumevno, ampak postaja luksuz. Deloma zaradi ritma šolskega sistema, ki od mladih zahteva budnost že ob sedmih zjutraj, deloma pa zaradi vse nočne digitalne budnosti, ki jo poganjajo telefoni in sporočila.
Znanstveniki zato predlagajo nekaj, kar se v javni razpravi sliši skoraj bogokletno. Kaj? Kasnejši začetek pouka. Ne kot razvajanje, ampak kot javnozdravstveni ukrep. Biološki ritem mladih se v adolescenci premakne pozneje; prisilno zgodnje vstajanje tako pomeni kronično pomanjkanje spanja, ki dolgoročno slabi koncentracijo in povečuje tveganje za depresijo. V državah, kjer so pouk prestavili na 8.45 ali 9.00, so raziskave pokazale boljše učne rezultate, večjo prisotnost in boljše razpoloženje dijakov.
Kofein kot simptom, ne rešitev
Skoraj vsak, ki poučuje ali dela z mladimi, pozna prizor: pločevinka energijske pijače na klopi, prva ura komaj steče, oči so rdeče, refleksi počasni. Raziskava opozarja, da gre pri rabi energijskih pijač in drugih stimulansov za širši vzorec, za t.i. kulturo nenehne budnosti, kjer se od mladih pričakuje, da bodo vedno »v pogonu«.
Če je cigareta nekoč simbolizirala upor, je danes to pločevinka z 200 miligrami kofeina. Učinek je začasen: kratkotrajna pozornost, potem padec. Cikel se ponavlja, dokler telo ne odpove. Raziskovalna skupina zato poziva k regulaciji oglaševanja in dostopnosti energijskih pijač, po vzoru zakonodaje za tobak. Ne gre za odvzem svobode, ampak za zaščito javnega zdravja. Mladi, ki kombinirajo kofein, alkohol in pomanjkanje spanja, imajo bistveno več simptomov anksioznosti in motenj spanja, opozarja raziskava.
Odnos, ne aplikacija
Ob številkah se skriva tisto, kar je težje izmeriti: občutek povezanosti. Mladi, ki imajo v življenju eno varno odraslo osebo, redkeje doživljajo hude oblike stisk. Čustveno zanemarjanje, nasilje in izgube v otroštvu so med najmočnejšimi dejavniki tveganja, medtem ko varni odnosi in občutek pripadnosti predstavljajo največjo zaščito.
Zato raziskovalci pozivajo k večji dostopnosti družinske terapije, psihosocialne podpore in vrstniške pomoči. Psihoterapija mora postati del javnega sistema, ne privilegij. V vsaki občini bi morali obstajati prepoznavni vstopni centri, kjer mladi vedo, kam lahko pridejo po pomoč.
Digitalna preobremenjenost in izgorelost pri dvajsetih
Četrtina anketiranih kaže znake digitalne zasvojenosti. Zaslon ni več le orodje, ampak okolje, v katerem mladi živijo. Pandemija je to le pospešila: več izolacije, manj socialnih stikov, več pasivne digitalne navzočnosti. Rezultat je generacija, ki je vedno »povezana«, a redko res prisotna.
Še huje – številni mladi poročajo o simptomih izgorelosti že pri dvajsetih letih. Kronična utrujenost, izguba zanimanja, občutek praznine … Izgorelost, ki je bila nekoč težava menedžerjev v srednjih letih, zdaj postaja vsakdan študentov in dijakov.
Sistem, ki ga mladi potrebujejo
Raziskovalna ekipa v zaključkih izriše štiri stebre ukrepanja: pravočasno prepoznavanje stisk, preventivo v šolah in skupnostih, dostopen sistem pomoči ter celostne družbene odzive. V praksi to pomeni: psihologi v šolah, programi čustvene in digitalne pismenosti, javno financirana psihoterapija, prostori za druženje in varne odnose.
Zdaj je jasno: mladi niso razvajeni, so utrujeni. Ne iščejo izgovorov, ampak pogoje za življenje, v katerem lahko dihajo. Dokler bo sistem hkrati od njih zahteval popolnost in jim kratil spanec, bo statistika govorila sama zase.
