Anglija leta 1066 in vprašanje nasledstva
Leto 1066 velja za eno najbolj prelomnih let v angleški zgodovini. Smrt kralja Edvarda Spovednika, ki ni imel neposrednega naslednika, je sprožila resno nasledstveno krizo, v kateri so se za angleški prestol potegovali več vplivnih kandidatov. V tem politično nestabilnem trenutku je odločilno vlogo odigral Harold Godwinson, najmočnejši angleški plemič in grof Wessexa.
Že dan po Edvardovi smrti je bil Harold okronan za kralja Anglije, prestol je zasedel kot Harold II., kar je potrdil tudi zbor angleških veljakov, znan kot Witan.
Kljub formalni zakonitosti kronanja pa Haroldova oblast ni bila splošno priznana zunaj Anglije.
Kronanje Harolda II. in sporno nasledstvo
Kronanje Harolda II. je bilo hitro in politično premišljeno dejanje, s katerim je nov kralj želel preprečiti posege tujih sil. Vendar pa sta njegov položaj izzivala vsaj dva resna tekmeca:
Viljem Normandijski, normanski vojvoda, ki je trdil, da mu je Edvard že prej obljubil prestol.
Harald Hardrada, norveški kralj, ki je uveljavljal pravice na podlagi starejših skandinavskih sporazumov.
Harold Godwinson se je tako znašel v izjemno težkem položaju. Moral je braniti Anglijo pred več hkratnimi grožnjami, kar je močno obremenilo njegove vojaške in politične zmogljivosti.
Tapiserija iz Bayeuxa kot ključni zgodovinski vir
Pri razumevanju dogodkov okoli leta 1066 ima posebno mesto tapiserija iz Bayeuxa, eden najpomembnejših ohranjenih vizualnih virov srednjeveške Evrope.
Gre za približno sedemdeset metrov dolgo vezeno pripoved, ki v zaporednih prizorih prikazuje dogodke pred normansko osvojitvijo in samo bitko pri Hastingsu.
Tapiserija iz Bayeuxa prikazuje tudi Harolda Godwinsona, in sicer v ključnih trenutkih, kot so njegova pot v Normandijo, domnevna prisega zvestobe Viljemu in pozneje njegova vloga, ki jo je odigral kot sporni monarh.
Posebej zanimivo je, da tapiserija prikazuje Harolda kot kršitelja prisege, kar jasno odraža normansko propagandno perspektivo in poskus legitimizacije Viljemove invazije. Ne glede da gre za vrhunsko umetniško delo in primer romanske pripovedne umetnosti, ki po likovnih načelih spada v slikarsko tradicijo, je tapiserija oz. vezenina iz Yayeuxa primer srednjeveške propagande.
Kljub pristranskosti pa tapiserija ostaja neprecenljiv vir, saj ponuja izjemno podrobne prikaze oblačil, orožja, ladij, vojaške taktike in srednjeveške simbolike oblasti. A le-ti niso prikazani naturalistično, saj je bil osnovni cilj ustvarjalcev, da se prenese ideja o normanski osvojitvi Anglije, ki je bila zakonita. Podrobnosti so bile drugorazrednega pomena.
Bitka pri Hastingsu in konec anglosaksonske Anglije
Usoda Harolda II. se je zapečatila 14. oktobra 1066 v bitki pri Hastingsu, kjer so se angleške sile spopadle z normansko vojsko Viljema Osvajalca. Bitka je bila dolga in krvava, a se je končala s porazom Angležev in smrtjo Harolda II., ki jo tapiserija iz Bayeuxa znamenito prikazuje s prizorom bojevnika, ki mu je oko predrla puščica.
Na tapiseriji je upodobljen tudi Helijev komet, ki so ga tedaj razlagali kot slabo znamenje za Harolda II. Napovedal naj bi njegov poraz. V resnici se Helijev komet približa Zemlji približno vsakih 75 oz. 76 let in je viden s prostim očesom.
Haroldova smrt je pomenila konec anglosaksonske kraljevske dinastije. Viljem Normandijski je bil kmalu zatem okronan za angleškega kralja in je v zgodovino stopil kot Viljem I. Osvajalec.
Viljemov prevzem oblasti leta 1066 je imel daljnosežne posledice. Normanska osvojitev je temeljito preoblikovala angleško plemstvo, jezik, pravo in upravno ureditev. Stara anglosaksonska elita je bila skoraj v celoti zamenjana z normanskimi plemiči, francoščina pa je za stoletja zaznamovala angleški dvor in pravni sistem. Tako se je v današnjo angleščino prebil tudi vpliv latinščine.
Tapiserija iz Bayeuxa danes ne predstavlja le umetniškega dela, temveč ključni simbol prehoda iz anglosaksonske v normansko Anglijo in eno najdragocenejših pričevanj o dogodkih, ki so oblikovali srednjeveško Evropo.
