Kronanje kraljice Viktorije 28. junija 1838 predstavlja enega najbolj slavnostnih, a hkrati najbolj zapletenih dogodkov v britanski monarhični zgodovini. Dogodek, ki je potekal v Westminstrski opatiji v Londonu, je bil simbol moči, tradicije in narodnega ponosa, obenem pa je slovesnost razkrila tudi številne nepričakovane zaplete.
Mladi monarh na prestolu in družbeni kontekst
Aleksandrina Viktorija, rojena 24. maja 1819, je postala kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837 po smrti svojega strica, kralja Viljema IV. Takrat je bila stara komaj osemnajst let, kar je pomenilo začetek obdobja zgodovinskega pomena, poznanega kot viktorijanska doba.
To je bilo obdobje globokih družbenih, industrijskih in političnih sprememb v britanski družbi.
Kronanje je bilo načrtovano več kot leto dni po začetku kraljičine vladavine, da bi se uredile priprave in omogočilo bolj razširjeno praznovanje. Načrtovanje obreda je vodil tedanji prvi minister Lord Melbourne, ki je želel, da bi bil dogodek bolj dostopen širšemu občinstvu kot prejšnja bolj zadržana kronanja.
Praznovanje na ulicah Londona
Ena največjih novosti kronanja je bilo vključevanje javnosti v praznovanje. Zaradi razmaha železniškega omrežja je lahko v London prispelo ocenjenih 400 000 obiskovalcev, ki so polnili ulice in parke ter ustvarili praznično vzdušje, ki je trajalo več dni.
Sunkovita industrializacija britanske družbe, kot tudi razmah železniškega omrežja so bili ključni elementi, ki so zaznamovali čas vladavine kraljice Viktorije.
Poleg kronanja, sta bila za obiskovalce prijejena velika sejma v Hyde Parku, ki so jo zaradi velikega zanimanja razširili na štiri dni, večer po kronanju pa je v Green Parku potekal še spektakularen ognjemet.
Večina javnosti je dogodek doživljala kot velik uspeh in izraz narodnega ponosa.
Procesiji, ki sta potekali pred in po slovesnosti, je kraljica opravila v znameniti Gold State Coach, zlati kraljevi kočiji, ki jo še danes uporabljajo britanski monarhi. S tem je bila postavljena nova tradicija, ki je okrepila vizualno veličino in javno dostopnost kraljevskih obredov.
Priljubljenost Viktorije pa ni bila naključna. Bila je plod skrbnega načrtovanja kraljičine mame – nemške princese Viktorije Saxe-Coburg-Saalfeldske, ki je pred začetkom vladavine, prestolonaslednico poslala na “turnejo” širom Britanije. Na ta način je zagotovila, da je bila njena hči ob prevzemu oblasti dovolj priljubljena, da ni prišlo do večjega nezadovoljstva med britansko javnostjo. Načrt je deloval, a ni bil gesta materinske ljubezni, pač pa preračunljivosti.
Viktorijina mati in John Conroy sta upala, da bosta lahko državo iz ozadja vodila sama, a jima je železna volja mlade princese prekrižala načrte,
Slovesnost v Westminstrski opatiji
Slovesnost kronanja je trajala približno pet ur in se je pričela v Westminstrski opatiji, cerkvi, kjer potekajo kronanja angleških in britanskih monarhov že skoraj 900 let. Obred je vodil nadškof Canterbury, ki predava monarhu koronsko prisego in izvaja verske in simbolne obrede, med katerimi je najpomembnejše postavitev krone na glavo novega vladarja.
Kljub visokim pričakovanjem pa je slovesnost zaznamovalo več neprijetnih zapletov.
Eden najbolj znanih je bil kronični problem s kraljičnim prstanom — ta je bil izdelan za njen mali prst, a je nadškof vztrajal pri tem, da ga namesti na prstanec, zaradi česar je Viktorija utrpela precejšnje nevšečnosti in bolečino, preden so ga odstranili in pravilno namestili.
Poleg tega je dvainosemdesetletni lord Rolle med slovesnim poklonom za kraljico padel po stopnicah, kar je povzročilo nelagodje v cerkvi, in eden od škofov je pomotoma razglasil konec obreda, zaradi česar je morala kraljica začasno zapustiti notranjost opatije in se vrniti nazaj, da bi slovesnost zaključili pravilno.
Začetek dolge in uspešne vladavine
Kljub tem številnim neprijetnostim je Viktorija kasneje zapisala, da je bil ta dan “najbolj slovesen v njenem življenju”. Kronanje ni le formalno potrdilo njene vladavine, ki je trajala več kot 63 let in postala ena najdaljših v britanski zgodovini, ampak je tudi simbol prenovljenega odnosa med monarhijo in narodom.
Vladavina kraljice Viktorije je zaznamovala izjemen razcvet Britanskega imperija, tehnološki in industrijski napredek ter globoke družbene spremembe. Kronanje iz leta 1838 tako ostaja ne samo praznik monarhije, ampak tudi mejnik v razumevanju, kako se je tradicionalna institucija monarhije začela prenašati v moderno dobo, z vse večjim poudarkom na javnih praznovanjih in vključevanju ljudstva.
Kraljica Viktorija velja za “babico Evrope”, saj so njeni vnuki zasedali prestol številnih evropskih monarhij. Njeni vnuki so kontinent celo popeljali v I. svetovno vojno. Na prestolih Velike Britanije, Nemčije in Rusije so tedaj sedeli njeni vnuki.
Preberite še: 224 let nazaj: novo poglavje v zgodovini Velike Britanije in Irske
