Pivska kultura v Sloveniji ima več kot 3900 let zgodovine. Naša država je znana kot bogata vinorodna dežela in čeprav vinska trta dominira na gričih, zgodovinski zapisi in arheološke najdbe razkrivajo, da so bili naši predniki pravi mojstri pivovarstva še pred vzponom srednjeveških mest. Kako daleč dejansko seže zgodovina hmelja na sončni strani Alp ter kako je ta starodavna obrt oblikovala sodobno slovensko identiteto, raziskujemo v nadaljevanju.
Od antične Emone do staroslovanskega “ola”
V Emoni, današnji Ljubljani, so Rimljani med drugimi božanstvi častili tudi boginjo Ceres, zavetnico pivovarjev. Slovani, ki so prišli na naše ozemlje, so že poznali pivovarstvo. Pivu so rekli ol, na Ljubljanskem barju pa so arheologi našli kar 3900 let staro pivsko posodje. V koroških narečjih najdemo to besedo še danes. Da so poznali pivo v srednjem veku, pa izvemo iz zapisov o hubah. Pivovarniške hube so se tako imenovale prevhub.
Savinjska dolina kot zibelka slovenskega hmeljarstva
Kot poudarjajo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, se v Sloveniji prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju. Začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajo v drugo polovico 19. stoletja. Takrat je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje, Josip Bilger. Začetek pridelave savinjskega hmelja je tako leto 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse. Hmeljarstvo se je postopoma širilo in leta 1902 bila ustanovljena Hmeljarska zadruga, ki je skrbela za prodajo hmelja.
Industrijski razcvet slovenske pivske kulture
Po drugi svetovni vojni so v Sloveniji proizvajale pivo ljubljanska Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Tovarna kisa, likerjev in sadnih sokov, ki se je v šestdesetih letih preimenovala v podjetje Talis, Maribor. Leta 1950 so proizvedle 159.961 hl in leta 2000 kar 2.485.901 hl piva. Tega leta je vsak prebivalec Slovenije popil 90 litrov piva. Ker je hmeljarstvo kapitalsko in delovno ena izmed najintenzivnejših kmetijskih panog, je njen razvoj odvisen od uspešnega raziskovalno-razvojnega dela.
Raziskave in prihodnost slovenske pivske kulture
Tega so se slovenski hmeljarji dobro zavedali in po drugi svetovni vojni je nazadnje dozorela zamisel o ustanovitvi samostojne raziskovalne organizacije, ki bi se posvetila predvsem raziskavam na področju žlahtnjenja hmelja, varstva hmelja pred boleznimi in škodljivci ter razvoju tehnologij pridelave hmelja.
“Sodobna” pivska kultura
Ta globoka zgodovinska zakoreninjenost, ki sega vse do antičnih najdb in srednjeveških zapisov, v Sloveniji danes ne predstavlja le spomina, ampak hrbtenico sodobne pivske kulture. Dolga tradicija pa daje legitimnost. To dokazuje, da Slovenija ni le uvoznica tujih trendov, temveč dežela z lastno hmeljarsko identiteto. Kljub dolgi zgodovini proizvajanja in konzumiranja, se moramo hkrati zavedati tudi posledic pitja alkoholnih pijač, med katerimi je na žalost tudi smrt.
Pivska kultura danes pomeni tudi turistični in tehnološki razvoj. Fontana piva v Žalcu in številne butične pivovarne so le sodobni obraz te 3900 let stare poti. Za Slovenijo pivska kultura pomeni več kot le gospodarsko panogo ali gastronomski trend. Predstavlja del kolektivnega spomina, ki povezuje antične začetke, srednjeveško znanje in sodobno ustvarjalnost.
