Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so resno zaskrbljeni zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika med živalmi. Rejcem svetujejo biovarnostne ukrepe, vključno s cepljenjem, državo pa pozivajo k celovitemu programu ukrepanja.
Hiter porast primerov
Predsednik KGZS Jože Podgoršek opozarja, da je bolezen, potrjena februarja, v močnem porastu. Najbolj je razširjena na zahodu Slovenije, na vzhodu pa pričakujejo več primerov v naslednjih dneh. Gre za vektorsko bolezen, ki jo prenašajo krvosesne mušice in se najhitreje širi poleti. Najbolj je ogrožena drobnica, pri kateri beležijo do 15-odstotno smrtnost, pri govedu pa so posledice manj usodne. Bolezen povzroča padec mlečnosti, manjši prirast in rast volne ter prepoved premikov živali.
Poziv k biovarnostnim ukrepom
KGZS rejce poziva k dosledni uporabi repelentov, upoštevanju karence, zapiranju hlevov s protiinsektnimi mrežami in previdnemu umiku živali s paše. Ukrepe pa otežujejo zahteve skupne kmetijske politike, zato so na zbornici zaprosili za prilagoditve. Podgoršek poudarja, da običajni ukrepi, kot so razkuževanje, pri tej bolezni niso dovolj učinkoviti.
Cepljenje kot ključni ukrep
Za bolezen obstaja preventivno cepljenje, ki je pred petimi leti pomagalo k izkoreninjenju bolezni. Tokrat se cepljenja niso pravočasno lotili, saj spomladi ni bilo večjega zanimanja rejcev. Obdobje za razvoj imunosti po cepljenju je šest tednov, cepiva pa po Evropi primanjkuje. V Sloveniji je na voljo nekaj cepiva za sev 4, uspeh pa bo odvisen od sodelovanja rejcev in veterinarjev.
Zahteve do države
KGZS od kmetijskega ministrstva pričakuje jasen načrt za obvladovanje bolezni, hitrejše postopke ugotavljanja okužb in sofinanciranje cepljenja. Pogrešajo bolj intenzivno komunikacijo z državo ter prilagoditev ukrepov skupne kmetijske politike za učinkovitejše omejevanje bolezni.
Podgoršek upa, da posledice ne bodo prehude in da bodo črede v zimo vstopile vitalne, da bi se naslednje leto bolje pripravili na morebiten nov izbruh.
