Japonski hrošč in Afriška prašičja kuga na seznamu največjih izzivov. Slovensko kmetijstvo se v letu 2026 pripravlja na spopad z novimi in že prisotnimi tujerodnimi invazivnimi vrstami ter živalskimi boleznimi. Zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov in vpliva višjih temperatur ti organizmi predstavljajo vse večjo grožnjo za pridelavo in živinorejo.
Več o napovedih glede bolezni živali in rastlin v prihodnjem letu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Rastlinska tveganja: Boj proti invazivnim škodljivcem
Med največjimi skrbmi v rastlinski pridelavi je japonski hrošč, prednostni karantenski škodljivi organizem EU. Potem je bil prvič najden leta 2024 (Lukovica in Ljubljansko Barje) in se je njegova populacija v letošnjem letu povečala. Za pomlad 2026 so načrtovane intenzivne preiskave in ukrepi za preprečitev njegovega širjenja na kmetijske, gozdne in urbane površine.
Vinogradniki morajo biti pozorni na zlato trsno rumenico, ki se širi s pomočjo ameriškega škržatka in povzroča resnejše težave zlasti na severovzhodu države. Poleg obveznega zatiranja prenašalca je ključno takojšnje odstranjevanje okuženih trt. Geografska bližina meje pa predstavlja stalno nevarnost tudi za druge škodljivce, kot je orientalska plodova muha (zaznana v sosednji Italiji).
Opozorila v živinoreji: Afriška prašičja kuga in obvezno cepljenje za modrikast jezik
Na področju zdravja živali bosta v letu 2026 v ospredju afriška prašičja kuga (APK) in aviarna influenca ali ptičja gripa (AI). Obe bolezni se primarno širita prek divjih živali, a ključno vlogo pri prenosu bolezni na daljše razdalje igra tudi človek.
APK je virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki v Sloveniji še ni bila potrjena in ne ogroža ljudi, vendar njeno širjenje iz vzhodne Evrope predstavlja veliko tveganje.
“Pri širjenju Afriške prašičje kuge imajo pomembno vlogo tudi ljudje, ki s svojim ravnanjem omogočajo prenos bolezni na neokužene živali,” opozarjajo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
To vključuje nezadostno čiščenje in razkuževanje opreme, predvsem pa krmljenje prašičev s pomijami – ostanki hrane, ki lahko vsebujejo meso okuženih živali.
Za govedo in drobnico bo v letu 2026 potekalo obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika (BTV) – proti serotipom 3, 4 in 8 – in sicer pred obdobjem aktivnosti prenašalcev (krvosesnih mušic), da se zagotovi ustrezna zaščita.
Celostni pristop »Eno zdravje«
Učinkovito obvladovanje teh groženj zahteva dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov in upoštevanje strategije »eno zdravje« (One Health). Ta celostni pristop priznava, da so zdravje ljudi, zdravje živali in zdravje okolja neločljivo povezani. Ključna je preventiva. Le tako se namreč zmanjšuje število razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje škodljivcev.
Preberite še: Kmetijstvo v digitalni dobi SLO
