Slovenija je zaradi svoje lege in razgibanega reliefa znana po izrazitih zimskih kontrastih. Medtem ko so alpske višine pogosto zasute s snegom, se lahko le nekaj deset kilometrov stran po nižinah razmere povsem razlikujejo.
Vprašanje, ali bomo imeli pravo, belo zimo, tako res ni nikoli neumno. Nanjo vpliva niz medsebojno povezanih vremenskih in podnebnih dejavnikov, ki se spreminjajo iz leta v leto.
Geografska lega med Alpami in Sredozemljem
Slovenija leži na stiku več velikih geografskih in podnebnih enot, kar jo postavlja v edinstven položaj. Hladni vplivi Alp se srečujejo z milejšimi sredozemskimi tokovi, ki pogosto omilijo mrzel zrak na poti proti notranjosti države. Kadar alpski grebeni uspešno zaustavijo topel mediteranski zrak in omogočijo, da se po nižinah razlije hladen celinski zrak, se verjetnost snega močno poveča. Nasprotno pa južni vetrovi iznad Jadrana pogosto prinašajo toplejši in vlažen zrak, ki ob dotiku s hladnim zrakom povzroči dež namesto snega ali pa poskrbi, da sneg hitro skopni.
Nastanek snežne odeje je močno odvisen od tega, kako se v zimskih mesecih obnašajo širši atmosferski sistemi. Polarni zračni tok, ki kroži okrog severnega tečaja, deluje kot nekakšen »ventil«, ki lahko mrzel zrak spusti proti jugu ali pa ga zadrži na severu. Slabe zime so pogosto povezane s stabilnim in močnim polarnih curkom, ki zrak ujame v polarno območje. Kadar pa ta tok oslabi ali postane valovit, se arktični zrak brez težav premakne proti srednji Evropi in takrat Slovenija najpogosteje dočaka sneženje tudi v nižinah.
Sredozemski cikloni in njihovo gibanje
Velik del zimskih padavin pri nas izvira iz sredozemskih ciklonov, ki nastanejo nad ogretim morjem. Ti sistemi s seboj prinašajo vlažen zrak, ki ob dotiku s hladnejšimi plastmi nad celino lahko povzroči obilno sneženje.
Ključno pa je razmerje med temperaturo v višjih plasteh atmosfere in temperaturo pri tleh. Če je med njimi prevelik razkorak in se topli zrak dvigne nad hladnega, lahko nastopit poledica ali leden dež. Če pa je zračni profil ravno prav hladen, lahko sredozemski ciklon poskrbi za najobilnejše snežne epizode.
Razlike med alpskim, celinskim in primorskim delom
Zimske razmere v Sloveniji so izrazito lokalne. Alpski svet zaradi nadmorske višine in hladnejšega zraka skoraj vsako leto beleži stabilno snežno odejo. Celinska Slovenija, kjer se temperature bolj nagibajo nad in pod ničlo, je bolj občutljiva na majhne spremembe v zračnih masah. Le nekaj stopinj razlike lahko pomeni, da sneži v Novem mestu, v Ljubljani pa dežuje, Primorje pa je zaradi milih zim in pogoste burje snega deležno redko, razen izjemnih dogodkov, ko hladni zrak prodre globoko do obale.
Čeprav je Slovenija še vedno sposobna izkusiti obilne snežne zime, se povprečna temperatura dviguje, kar vpliva tudi na dinamiko padavin. Toplotni valovi v pozni jeseni in začetku zime lahko odložijo prihod snega, medtem ko toplejši zimski meseci pomenijo več dežja in manj sneženja tudi v višjih legah. Znanstvene analize kažejo, da je snežna odeja v nižinah v zadnjih desetletjih v povprečju tanjša in manj obstojna. To sicer ne pomeni, da snega ne bo več, pomeni pa, da bo bolj nestanoviten, redkejši in pogosto kratkotrajen.
Kako si razlagati napovedi?
Dolgoročne zimske napovedi postajajo vse bolj priljubljene, a se je potrebno zavedati, da je njihova zanesljivost omejena. Meteorologi lahko zaznajo splošne trende, npr. možnost močnejših hladnih izbruhov ali verjetnost padavin, vendar ostaja lokalna napoved snega vedno odvisna od številnih trenutnih dejavnikov, saj lahko majhna sprememba poti ciklona ali nekaj stopinj razlike v temperaturi povsem preobrne pričakovane razmere.
Ali bomo v Sloveniji imeli pravo belo zimo, je rezultat zapletene igre med zračnimi masami, geografijo in spreminjajočim se podnebjem. Sneg se pojavi takrat, ko se ti dejavniki dovolj natančno uskladijo … in prav v tej nepredvidljivosti se skriva tudi del zimskega čara.
