V Ljubljani te dni poteka 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine Nata, na katerem sodeluje skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav. Gre za prvo tovrstno srečanje po junijskem vrhu v Haagu, kjer so voditelji držav članic sprejeli zavezo o postopnem povečanju obrambnih izdatkov do pet odstotkov BDP do leta 2035.
Dogodek, ki se v Sloveniji odvija prvič po 20 letih, se je začel konec tedna z zasedanji odborov, danes pa poteka glavni del zasedanja, na katerem nastopajo premier Robert Golob, generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Poudarek na enotnosti zavezništva in podpori Ukrajini
Slovenijo na srečanju zastopata zunanja ministrica Tanja Fajon in minister za obrambo Borut Sajovic. Fajon je na političnem odboru izpostavila pomen skupnih vrednot in solidarnosti z Ukrajino: “Nato razumem tudi kot politično zavezništvo, ki gradi na svoji obrambni odpornosti v izjemno zahtevnih časih, ko imamo tudi na evropski celini tretje leto rusko vojno agresijo,” je povedala za Radio Slovenija.
Minister Sajovic je poudaril, da Slovenija izvaja “ambiciozen in zgodovinski cikel modernizacije Slovenske vojske” in da država sledi strategiji razvoja domače obrambne industrije. Po njegovih besedah želi Slovenija okrepiti vlogo domačih podjetij v obrambnih zmogljivostih in strateških partnerstvih znotraj zavezništva.
Predsednik Parlamentarne skupščine Nata Marcos Perestrella je po poročanju N1 ob tem poudaril, da skupščina podpira “mirovna prizadevanja, ki bodo privedla do svobodne in uspešne Ukrajine” ter dodal, da je mogoče mir doseči le z močnim obrambnim položajem Ukrajine.
Slovenija ostaja pri cilju treh odstotkov
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji, odkar je oktobra lani prevzel položaj. Poleg nastopa na zasedanju se bo srečal s premierjem Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo iz vrst Svobode, Martin Premk, je za N1 poudaril, da Slovenija ostaja zavezana sprejeti resoluciji o dolgoročnem opremljanju vojske: “Do leta 2030 bomo dosegli tri odstotke BDP, potem bomo pa videli, kako se bodo zadeve razvijale naprej.” Dodal je, da so predlogi o petodstotnih izdatkih, kot jih je omenjal Donald Trump, nerealni.
Tudi vodja slovenske delegacije pri Parlamentarni skupščini Nata, Janez Žakelj (NSi), je ocenil, da je bilo slovensko stališče razumljeno. “Slovenija je kot druge članice demokratična država in so razumeli tudi slovensko stališče, ki je mogoče malo podobno španskemu ali belgijskemu – nenavdušenje,” je pojasnil za N1.
Protest proti Natu in pozivi k miru
Ob robu dogajanja je na Kongresnem trgu potekal Festival miru v organizaciji Mirovnega inštituta, namenjen ozaveščanju o iskanju alternativnih poti do miru. V okviru festivala je potekal tudi protestni shod proti Natu, na katerem je okoli 150 udeležencev izrazilo nasprotovanje vojnam in pozivalo k izstopu Slovenije iz zavezništva.
Protestniki so se s Kongresnega trga sprehodili do Gospodarskega razstavišča, kjer poteka zasedanje. Med gesli so izpostavili nasprotovanje vojaški politiki zavezništva in zahteve po miru, medtem ko je festival trajal do nedelje popoldne, ko se je zaključilo branje imen palestinskih otrok, ubitih v vojni v Gazi.
LIVE: Follow #NATOPALjubljana Plenary Sitting tomorrow from 09:00 (CET).
@SecGenNATO Mark Rutte
President @ZelenskyyUa (by video link)
Prime Minister Robert Golob @vladaRS
Dr @VjosaOsmaniPRKS of Kosovo https://t.co/IqIKeQuFlE— NATO PA / AP-OTAN (@natopapress) October 12, 2025
