Nemčija, ki je dolgo časa veljala za obljubljeno deželo priložnosti, se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom med ekonomskimi migranti. Kljub svojemu slovesu stabilnosti, se mnogi priseljenci počutijo izključene in spregledane. Številni so se že vrnili domov, drugi pa resno razmišljajo o odhodu, kar po poročanju Deutsche Welle (DW) razkriva vrzeli v nemški integracijski politiki in kaže na potrebo po globljih družbenih spremembah.
Tujci vedno tarča predsodkov
Zgodbe posameznikov, kot je Grk Giannis, potrjujejo to razočaranje. Giannis, ki je v Nemčiji živel 16 let in delal kot gradbeni inženir, se je vrnil domov. Kljub trudu, da bi se uveljavil, se je nenehno srečeval z ovirami, vključno z rasno motiviranim zavračanjem plačil. Poudarja, da je bil vedno tarča predsodkov – najprej kot “leni Grk” na fakulteti, nato kot “pokvarjen in koruptiven Grk” na gradbiščih. Ta občutek nesprejetosti ga je kljub dosežkom prisilil k odhodu.
Odhajajo tisti, ki so visoko izobraženi in dobro integrirani
Raziskava nemškega Inštituta za raziskave zaposlovanja, ki je vključevala ekonomske migrante, je pokazala, da kar 25 odstotkov migrantov razmišlja o odhodu. Še bolj zaskrbljujoče je, da so k odhodu najbolj nagnjeni visoko izobraženi in dobro integrirani posamezniki. Glavni razlogi so težave pri ustvarjanju družine, nezadovoljstvo z nemško politiko, visoki davki in birokratske ovire, navaja DW. To kaže na kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na odločitve migrantov.
Podobne izkušnje so doživeli tudi drugi. Utuk Sen iz Turčije je po treh letih dela kot inženir kibernetske varnosti zapustil Nemčijo in se preselil v London, saj se je v Nemčiji počutil drugorazrednega državljana. Kljub prvotni “medeni” fazi v Berlinu, je pomanjkanje sprejetosti in občutek, da nikoli ne bo zares del nemške skupnosti, vplival na njegovo odločitev. Tudi Bolgarka Kalina Velikova, ki tekoče govori nemško in je devet let živela v Bonnu, je občutila socialno distanco in težave pri vzpostavljanju pristnih odnosov, kar jo je privedlo do vrnitve v Sofijo.
Naraščanje priseljevanja spremljajo skrbi med domačim prebivalstvom
Ekonomist Christian Dustmann poudarja, da je znanje jezika še vedno ključen dejavnik za uspešno integracijo. Vendar dodaja, da občutek nesprejetosti ni edinstven za Nemčijo; podobne rezultate bi verjetno pokazale tudi raziskave v drugih državah, saj naraščanje priseljevanja pogosto spremljajo skrbi med domačim prebivalstvom. Raziskava fundacije Bertelsmann iz leta 2024 kaže na naraščajočo zaskrbljenost Nemcev glede migracij, kar se odraža v večji podpori skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Nemška politika se zato sooča z izzivom vzdrževanja ravnotežja med sprejemanjem priseljencev, ki so ključni za gospodarstvo, in pomirjanjem domačega prebivalstva, da ne bi odprla prostora za ekstremistične politične sile, piše N1.
