Aktualno

Nenavaden razlog, zakaj Zavod za varstvo narave ne more ukrepati proti orientalskemu sršenu

Na Zavodu RS za varstvo narave, ki je pristojen za ukrepe na področju invazivnih tujerodnih vrst, proti orientalskemu sršenu ne morejo ukrepati. Kot so pojasnili za STA, te žuželke namreč za zdaj še ni na seznamu invazivnih tujerodnih vrst EU.

O morebitni ustaljenosti populacije nimajo podatkov

Tujerodna vrsta orientalski sršen se po navedbah zavoda v Sloveniji pojavlja od leta 2019, opažajo ga na Primorskem. Gnezda lahko gradi blizu človeških bivališč ter predstavlja grožnjo za čebelarstvo, kmetijstvo in zdravje ljudi. Napada lahko medonosne čebele in uničuje sadne nasade.

Piki orientalskega sršena so boleči in lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo alergijske odzive. O morebitni ustaljenosti populacije te žuželke na zavodu nimajo podatkov.

Mogoče ga je obravnavati kot potencialno invazivno vrsto

Čebelarska zveza Slovenije je namreč konec tedna na območju starega dela Kopra odkrila prve primere gnezd orientalskega sršena in ob tem posvarila pred posledicami, ki jih ta žuželka povzroča v Evropi. Kot so izpostavili, je problematika glede tujerodnih sršenov veliko bolj obsežna, kot si predstavljajo nekateri.

Na ministrstvih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter naravne vire in prostor so potrdili, da lahko orientalski sršen povzroča težave v kmetijstvu, zlasti v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, zaradi možnosti večjega števila pikov pa tudi v zdravstvu ter v gospodarstvu, predvsem turizmu.

Kljub temu da ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst EU, kot je na primer azijski sršen, ga je po njihovih navedbah mogoče obravnavati kot potencialno invazivno vrsto.

Gnezd ne odstranjujte

Državljane, predvsem kmetovalce in čebelarje z območja Primorske, so pozvali, naj v primeru prisotnosti ali suma na prisotnost orientalskega sršena svoja opažanja nemudoma sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel.

Pri poročanju naj navedejo podatke o tem, kje so opazili žival ali gnezdo, število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najboljše s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo po njihovih navedbah služili za oceno stanja vrste in načrtovanje morebitnih ukrepov.

Najditelje posameznih sršenov ali njegovih gnezd naprošajo, da teh ne odstranjujejo sami, saj lahko njihov pik povzroči hude zdravstvene težave.

Delitve: