Poslanci so na današnji seji DZ razpravljali o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci koalicije so v drugi obravnavi predloga poudarili, da sledijo volji ljudi na lanskem referendumu in da skrbijo za človekovo dostojanstvo. Poslanci opozicije pa so poudarili, da je treba izboljšati paliativno oskrbo.
Zakon namenjen le tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo
Predlog je v DZ vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi poslankami Terezo Novak (Svoboda), Bojano Muršič (SD) in Natašo Sukič (Levica). Predlagateljica Tereza Novak je v obrazložitvi predloga dejala, da je zakon namenjen le tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo in tega trpljenja ne želijo in ne zmorejo več prenašati. Poudarila je, da zakon ne ureja evtanazije, učinkovino pa bo lahko trpeči v telo vnesel le sam.
Za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja bodo lahko zaprosili starejši od 18 let, ki zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpijo, zdravljenje pa mora biti izčrpano in ne sme dajati utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje stanja. Pravice ne bo mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.
Poslanka Svobode Vera Granfol je v današnji razpravi dejala, da je predlog izraz vestne in odgovorne odločitve za zaključek trpljenja, spoštljiv poklon lastni svobodi in osebnemu pojmovanju smisla. Meni, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni vprašanje smrti, temveč vprašanje življenja v skladu z dostojanstvom.
“Nihče nikomur nič ne jemlje, ampak daje svobodo odločitve”
Poslanec Svobode Dean Premik je poudaril, da gre za človekovo pravico do izbire. “Nihče nikomur nič ne jemlje, ampak daje svobodo odločitve in to takrat, kadar gre za neznosne bolečine, za neozdravljivo bolezen,” je povedal. Dodal je, da zakon ponuja ogromno varovalk pred zlorabami, najpomembnejše pa je, da obstaja možnost za premislek v vsaki fazi postopka.
Poslanka Andreja Rajbenšu je povedala, da zakon ne pomeni konec življenja, ampak konec trpljenja. “Da ima torej nekdo možnost, da se poslovi z dostojanstvom, da lahko reče, zdaj je dovolj, ne zmorem več. Tistim, ki temu zakonu nasprotujete, jasno povem: imate pravico do svojega mnenja, nimate pa pravice odločati, da bo nekdo drug trpel zaradi vaše odločitve,” je dejala.
Tudi poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da zakon ni napad na življenje, ampak da v ospredje postavlja sočutje, svobodo in človekovo dostojanstvo. Po njenih besedah je zakon izjemno premišljen in ima veliko varovalk, pot do končanja pa ne bo tako enostavna, kot si marsikdo predstavlja. Poudarila je, da zakon ni nasprotje paliativni oskrbi, ampak njeno dopolnilo.
Opozicija mnenja, da se je treba usmeriti v boljšo in dostopnejšo zdravniško oskrbo
Predlogu so v razpravi nasprotovali v NSi. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da civilizacija samomor razume kot velik javnozdravstveni in družbeni problem, proti kateremu se borimo. “10. september je dan, ko se borimo proti samomoru. Kaj drugih 364, v prestopnih letih pa 365 dni, bomo pa skušali pomagati pri samomoru? Meni se to zdi shizofrena pozicija,” je povedal. Po njegovih besedah se sam zavzema za kulturo življenja in ne kulturo smrti, ki jo uvaja zakon. Ob tem meni še, da je neprimerno, da se ustavno materijo, da je človekovo življenje nedotakljivo, ureja z zakonom.
Poslanka NSi Iva Dimic verjame, da oblika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni pravi način in odgovor na trpljenje. “Vi ne ponujate lajšanja trpljenja s paliativo, ne ponujate večje dostopnosti do zdravstva,” je opozorila. Njen strankarski kolega Janez Žakelj pa je dodal, da bi morala koalicija vse napore usmeriti v boljšo in dostopnejšo zdravniško oskrbo.
Predlogu zakona je v razpravi nasprotovala tudi Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Dejala je, da bi morala biti primarna naloga poslancev izboljšanje paliativne oskrbe, preden bi sploh začeli razpravo o vprašanju končanja življenja s pomočjo.
Poseg v pravico lastnika do odločanja o načinu uporabe njegove lastnine?
V NSi so vložili tudi dopolnilo, v katerem predlagajo črtanje določbe, da lastnik ali imetnik nepremičnine ne more prepovedati izvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v svojih prostorih. Cigler Kralj je dejal, da to pomeni poseg v pravico lastnika do odločanja o načinu uporabe njegove lastnine.
Dopolnilu je nasprotovalo več koalicijskih poslancev. “To pomeni, da če sem jaz v najemniškem stanovanju negibna, nemočna, po vašem ne smem umreti v tem stanovanju,” je dejala Muršič.
Poslanci SDS in Levice niso razpravljali
V NSi so sicer z dopolnili predlagali tudi črtanje člena, ki omogoča uveljavljanje zavarovalnega rizika smrti tudi v primeru, ko smrt nastopi kot posledica načrtovanega postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, in člena, ki bi v kazenski zakonik dodal stavek, da pomoč pri samomoru ni protipravna, če je bila storjena v skladu s tem zakonom. A o njiju niso razpravljali.
Prav tako niso razpravljali o dopolnilu koalicijskih poslanskih skupin, ki predlaga, da se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak da se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja.
Poslanci SDS in Levice danes niso razpravljali.
STA
