V ameriški zvezni državi Georgia, kjer veljajo stroge omejitve glede splava, je bolnišnica v Atlanti sporočila, da mora 30-letna nosečnica, ki je možgansko mrtva, donositi otroka. Pri življenju jo ohranjajo aparati, odločitev bolnišnice pa temelji na zakonodaji, ki zdravnikom prepoveduje prekinitev nosečnosti po zaznavi srčnega utripa ploda – ta se običajno pojavi že v šestem tednu, poroča tiskovna agencija AP.
Primer, ki ga je v javnost ponesla družina ženske, sproža številna etična in pravna vprašanja. Ženska, Adriana Smith, je bila razglašena za možgansko mrtvo februarja, potem ko je utrpela resne zdravstvene težave, vključno s hudimi glavoboli in krvavitvijo v možganih. Ob prihodu v bolnišnico so zdravniki ugotovili krvne strdke in jo razglasili za mrtvo.
Donositi mora še tri mesece
V času, ko so jo priključili na aparate, je bila v 21. tednu nosečnosti. Do predvidenega datuma poroda so ostali še trije meseci, kar bi lahko pomenilo eno najdaljših nosečnosti, ki poteka pri možgansko mrtvi nosečnici. Če bi jo odklopili od naprav, ki omogočajo delovanje njenih telesnih funkcij, bi plod najverjetneje umrl.
Zdravstveni sistem Emory Healthcare, pod okrilje katerega sodi bolnišnica Northside v Atlanti, primera ne komentira, saj naj bi šlo za varovanje zasebnosti. Poudarili so le, da njihovo delo temelji na zakonodaji in da so njihova glavna skrb varnost in dobrobit pacientov.
Zdravniki zaskrbljeni tudi zaradi ploda
Mati pokojne nosečnice je za AP povedala, da zdravniki opažajo nepravilnosti tudi pri plodu – v njegovih možganih naj bi bila prisotna tekočina. »To je moj vnuk. Morda bo slep, morda ne bo mogel hoditi, morda ne bo preživel po rojstvu,« je dejala. Družina ni želela razkriti, ali si želi odklopa Adriane z naprav, vendar je jasno, da jim zakonodaja te možnosti najverjetneje ne dopušča.
Redki, a odmevni primeri
Primer spominja na dogajanje v Teksasu pred več kot desetletjem, ko je bila ženska v podobni situaciji več tednov priključena na aparate zaradi nosečnosti. Takrat je sodnik odločil, da bolnišnica napačno razlaga zakon in jo odredil odklopiti z naprav.
Možganska smrt med nosečnostjo je sicer redka, še redkejši pa so primeri, ko zdravniki poskušajo umetno vzdrževati nosečnost po smrti ženske.
Pravno vprašanje: gre za splav ali ne?
Primer sproža burno razpravo tudi med pravniki. Odvetnica Monica Simpson, ki izpodbija zakon o splavu v Georgii, meni, da bi morala imeti družina pravico do samostojne odločitve. Po njenem mnenju je zakon nepravičen in nehuman, saj ne dopušča upoštevanja posebnih okoliščin.
Drugi pravni strokovnjaki, kot je profesor Thaddeus Pope s pravne fakultete Mitchell Hamline, poudarjajo, da odstranitev življenjske podpore osebi, ki je že uradno mrtva, ne predstavlja splava. Po zakonu v Georgii je možgansko mrtev posameznik pravno mrtev, zato bi odločitev o prekinitvi umetnega vzdrževanja telesnih funkcij morala biti ločena od vprašanja splava.
