Potem ko je konec tedna odjeknila novica o domnevnem kibernetskem napadu na Instagram profila premierja, se razprava seli z družbenih omrežij v institucije. V Gibanju Svoboda trdijo, da so bili tarča organiziranega napada z lažnimi profili iz tujine. Kritiki medtem opozarjajo, da bi lahko šlo za politično interpretacijo dogodkov.
Več kot 2000 lažnih profilov
Premier Robert Golob je pojasnil, da je več kot 2000 lažnih Instagram profilov v kratkem času začelo slediti njegovemu osebnemu računu in profilu stranke. Po njegovih besedah gre za koordinirano aktivnost profilov iz tujine.
“To se je zgodilo srbski opoziciji, ko je bila podobno napadena. To je bila naša največja skrb in zaradi tega smo o tem tudi spregovorili v javnosti,”
je dejal Golob.
Stranka je primera prijavila policiji in družbi Meta Platforms, lastnici Instagrama, saj so se bali morebitne blokade profilov zaradi nenadne aktivnosti sumljivih sledilcev. Podoben scenarij naj bi se po Golobovih besedah že zgodil srbski opoziciji.
Incident trenutno preiskuje nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.
Bot mreža ali izraz nezadovoljstva?
A obstaja tudi drugačna interpretacija dogodkov. Aleksander Repić je pred aretacijo zapisal, da po njegovem mnenju ne gre za kibernetski napad, temveč za odraz nezadovoljstva javnosti nad delom vlade. V enem izmed komentarjev je zapisal, da ljudje izražajo nezadovoljstvo z domnevnim manipuliranjem na družbenih omrežjih.
Dodatne dvome je sprožila tudi njegova navedba, da bi si lahko lažne sledilce pred volitvami kupila celo sama stranka – trditev, za katero ni predstavil dokazov, a je hitro zaokrožila po družbenih omrežjih.
Repić je bil medtem aretiran zaradi ločenih očitkov o izsiljevanju, preiskava proti njemu pa še poteka.
Zaklenjeni profili in očitki o cenzuri
Po razkritju domnevnega napada sta bila profila za krajši čas zaklenjena. To pa je sprožilo očitke, da stranka s tem onemogoča kritične komentarje. Golob je danes te očitke zavrnil in poudaril, da je bil napad »zelo resničen« ter da ne gre za politično konstrukcijo.
“Videl sem sezname, na teh seznamih slovenskih imen ni. Ko govorim o kibernetskem napadu, govorim izključno o napadu lažnih profilov zunaj države, iz tujine. Večina imen je iranskih, to ne pomeni, da so za njimi Iranci. Jaz mislim, da gre tukaj za velik nesporazum na družbenih omrežjih, mogoče celo ni nastal naključno. Napad je pa zelo resničen in to ni moja teza,”
je dodal premier
Kaj sledi?
Za zdaj ostaja nejasno, kdaj oziroma ali bosta profila ponovno popolnoma odprta za javnost. V stranki uradnih dodatnih pojasnil ne dajejo.
Primer pa odpira širše vprašanje: kako ranljiva je politična komunikacija v digitalnem prostoru? Lažni profili, bot mreže in koordinirane kampanje so v zadnjih letih postali stalnica političnega boja, tako v Sloveniji kot v tujini. Meja med resničnim kibernetskim napadom, organizirano dezinformacijsko kampanjo in politično interpretacijo dogodkov je pogosto tanka.
Preiskava bo morala odgovoriti predvsem na ključno vprašanje: ali je šlo za tujo koordinirano operacijo vplivanja ali zgolj za digitalni šum, ki je postal politična zgodba.
