Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, so na Statističnem uradu RS (Surs) opozorili, da je kljub ugodni primerjavi z drugimi državami EU revščina v Sloveniji ponovno v porastu. Lani je pod pragom tveganja revščine živelo 276.000 ljudi; 12.000 več kot leto prej. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 302.000 oseb, kar pomeni, da vsak sedmi prebivalec živi v negotovih življenjskih razmerah.
Slovenija med boljšimi v EU, a številke znova rastejo
Slovenija je še vedno med državami z najnižjo stopnjo tveganja revščine in socialne izključenosti v EU. Prag tveganja revščine je bil za tri odstotne točke nižji od evropskega povprečja, pri socialni izključenosti za 6,6 odstotne točke.
Manj tvegana država je bila le Češka (11,3 %). Stopnja tveganja revščine je bila najvišja med letoma 2013 in 2014 (14,5 %), nato upadala do leta 2019, zadnja leta pa znova raste in je trenutno pri 13,2 %. Pri starejših od 64 let dosega 22,5 %, med ženskami nad 75 let pa skoraj 30 %.
Otroci manj ogroženi, starejši in manj izobraženi bolj
Pozitiven trend se kaže pri otrocih: Slovenija je med državami, ki so v zadnjem desetletju najbolj zmanjšale delež otrok, izpostavljenih revščini. Ta je s 17,9 % padel na 11,8 %, najnižjo raven v EU. Na drugi strani so najbolj ogroženi starejši, zlasti starejše ženske, in prebivalci z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (29,2 %).
V Zvezi Anite Ogulin opozarjajo, da revščina ni več tako vidna kot nekoč. Ne gre le za prenizek dohodek, temveč tudi za stanovanjsko, energetsko in prometno stisko. “Kar 60 odstotkov družin, ki so vključene v naše humanitarne programe, je takšnih, da je zaposlen vsaj eden od staršev, pa kljub temu ne zmorejo dostojno preživeti meseca,” so povedali za Dnevnik.
Mnoge družine živijo v premajhnih, vlažnih, slabo izoliranih stanovanjih ali celo v objektih, ki niso primerni za bivanje. Revščina se torej seli v kleti, stare hiše in najemniška stanovanja, kjer ljudje ostajajo brez alternativ.
Prag tveganja revščine:
- ena oseba: 981 evrov/mesec
- dve osebi: 1.472 evrov/mesec
- štiričlanska družina (2 odrasla + 2 otroka): 2.060 evrov/mesec
Pod temi zneski je lani živelo 13,2 % Slovencev. Stopnja socialne izključenosti je bila 14,4 %.
Pomoč išče vedno več ljudi
Rdeči križ poroča o porastu prosilcev za pomoč in poglabljanju stisk: več je upokojencev z nizkimi pokojninami, enostarševskih družin, zaposlenih z mizernimi plačami in družin z več otroki. Dodaten pritisk predstavljajo tudi begunci iz vojnih območij, piše Dnevnik.
Socialna izključenost pa ni omejena le na dohodek; vključuje tudi materialno prikrajšanost in življenje v gospodinjstvih z zelo nizko zaposlenostjo.
