Odbor DZ za zdravstvo je na včerajšnji seji obravnaval zahtevo DS za ponovno odločanje o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Odbor DZ je ponovno ocenil, da je predlog novele ustrezen za nadaljnjo obravnavo. Za je včeraj glasovalo deset od desetih prisotnih poslancev, kar zadostuje za dvotretinjsko večino, ki je bila potrebna po vetu, ki ga je DS na novelo izglasoval 9. aprila. Tako bo DZ o noveli odločal ponovno, predvidoma 23. aprila, takrat pa bo zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov. Fides je napovedal, da bo začel aktivnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti.
Novela naj bi bila celo ustavnosporna
Državni svetniki s prvopodpisanim Markom Zidanškom menijo, da novela ne uvaja ukrepov, ki bi prinesli krajše čakalne vrste, temveč lahko povzroči večjo škodo slovenskemu javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom. Izpostavili so, da novela ne bo vodila do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, pač pa da v kompleksen sistem uvaja spremembe in omejitve, katere bodo vplivale na delo zdravstvenih delavcev. Po Zidanškovih besedah naj bi bila novela v več segmentih celo ustavnopravno sporna, na spremembe je namreč opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Novela naj bi posegala v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom.
Ponovno podporo noveli napovedali Svoboda in SD
Na drugi strani ministrstvo za zdravje meni, da novela prinaša dopolnitve veljavne ureditve zdravstvene zakonodaje. Vlada je mnenja, da zakon pomembno izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in prispeva k dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti storitev. Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je poudaril, da zavrnitev veta pomeni tudi, da kot zakonodajna veja oblasti prevzemajo odgovornost za usmeritve, ki jih potrebujejo za krepitev javnega zdravstva. Obregnil se je tudi ob očitke, da bodo zdravniki odšli v tujino ali zasebni sektor, čemur podatki po njegovem mnenju ne pritrjujejo. Ponovno podporo predlogu novele zakona je poleg Svobode napovedala tudi poslanka SD Bojana Muršič, ki meni, da je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva za bolnike nujna. Predstavniki drugih poslanskih skupin na seji niso bili prisotni oz. na njej niso razpravljali.
Zdravniške organizacije opozarjajo na negativne učinke novele
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem onemogočila dodatno delo pri čistih zasebnikih, razen v redkih izjemah. Pod določenimi pogoji bodo lahko delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Tako novela razmejuje javno in zasebno zdravstvo, z ukinjanjem dvojnih praks pa naj bi krepila vlogo javnih zdravstvenih zavodov, prav tako pa stabilizirala njihovo delovanje.
Vendar pa zdravniške organizacije opozarjajo, da bo imela novela zakona o zdravstveni dejavnosti negativne učinke. Med drugimi opozarjajo, da bo omejevanje možnosti zaposlovanja zdravnikov vodilo v njihove odhode iz javnih ustanov v samoplačniški sektor, kar bo poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev. Novela naj prav tako ne bi naslavljala ključnih težav, kot so kadrovska podhranjenosti in neustrezno financiranje sistema, kar tudi ne nudi spodbud za mlade zdravnike. Menijo, da bodo določene specialistične dejavnosti, kot na primer ortopedija, dermatologija, radiologija ter maksilofacialna kirurgija, postopoma prešle v samoplačniški sektor.
