Z novim šolskim letom se odpirajo nove možnosti za uspeh. Letos je v srednje šole v Sloveniji vpisanih kar 88.000 dijakov, od tega okoli 25.064 novincev. Novo leto s seboj prinaša obilo motivacije, vendar na žalost ni vse tako rožnato: v zraku še vedno odmevajo rezultati mature, ki pa v Mariboru niso pustili najlepših spominov.

Maribor postregel s povprečnimi rezultati

Mariborski dijaki so na letošnjem spomladanskem roku mature dosegli povprečne rezultate. Kljub trudu in številnim prizadevanjem je število zlatih maturantov v mestu ostalo pod državnim povprečjem. Kaj na povprečne rezultate mature pravijo ravnatelji gimnazij – in kje vidijo možnosti za izboljšavo prihodnjih generacij?

Maribor je na letošnjem spomladanskem roku mature zabeležil 19 zlatih maturantov, s čemer bistveno odstopa od drugih regij. Bi lahko vzroke za to pripisali pomanjkanju motivacije, nizkim pričakovanjem staršev, šole in okolice, dostopnim vpisnim pogojem univerz – ali pa se razlog skriva drugje. Za odgovore smo se obrnili na ravnatelje mariborskih gimnazij.

Ravnatelji ostajajo optimistični

Herman Pušnik, Prva gimnazija Maribor: “Uspeh je odvisen od namere kandidatov“

Marko Jagodič, Druga gimnazija Maribor: “Povprečje naših dijakov je višje od državnega”

»Število zlatih maturantov zelo poskakuje, letošnje znižanje pa je v obsegu tega poskakovanja«, še dodaja ravnatelj. Povprečno število točk na splošni maturi v Sloveniji je letos bilo 20,6, povprečje dijakov Druge gimnazije pa je bilo 23. Ravnatelj še dodaja, da o podpovprečnosti nikakor ne moremo govoriti.

 Poleg števila zlatih maturantov je pomemben kazalnik tudi povprečno število doseženih točk naših dijakov v primerjavi z državnim povprečjem.

S temi besedami je Marko Jagodič, ravnatelj Druge gimnazije Maribor, opisal rezultate spomladanskega roka mature. Na šoli se lahko letos pohvalijo s 15 zlatimi maturanti, ki jih je v letu poprej sicer bilo skoraj 10 več, namreč 23.

Najvišje rezultate Ljubljana

Če pogledamo rezultate na državni ravni – na 80 šolah je letos splošno maturo v spomladanskem roku opravljalo 6514 kandidatov. Povprečen rezultat, 91,8 % je skoraj enak lanskemu, ki je znašal 92%. Slovenija je letos zabeležila tudi 315 zlatih maturantov, torej takih, ki so dosegli od 30 do 34 točk, kar je malenkost nižje od lanskega leta, kjer je vsaj 30 točk doseglo 333 dijakov. Od tega največ dijakov prihaja iz Ljubljane, kjer je bilo vsega skupaj 125 zlatih maturantov, med njimi so bili tudi diamantni. Celje je letos postreglo z 29 zlatimi maturanti, kar je za 10 več kot v Mariboru, kljub temu, da je tam maturo opravljalo manj dijakov kot v Mariboru.

Prav tako je 23, tako imenovanih diamantnih maturantov, doseglo vse možne točke, torej 34. V letu 2024 je bilo takšnih dijakov 20.

Statistika

Če pogledamo statistične podatke, je Celje z manj dijaki imelo več zlatih maturantov kot drugo največje mesto v državi. Za primerjavo, na Gimnaziji Ptuj so bili izmed 116 dijakov, ki so opravljali splošno maturo, 3 zlati maturanti. V Mariboru so na Prvi gimnaziji imeli enako število zlatih maturantov, kljub temu, da je k maturi pristopilo 197 dijakov – torej 81 več kot na Ptuju.

Kljub rezultatom pa ravnatelji mariborskih gimnazij ostajajo pozitivni – statistika števila zlatih maturantov se jim namreč ne zdi zaskrbljujoča. 

Socialno-ekonomski dejavniki

Bi socialno-ekonomski položaj posameznikov v različnih statističnih regijah uspel biti eden od vzrokov, ki bi pojasnil stanje povprečnih rezultatov mature v Mariboru?

Če si ogledamo podatke Statističnega urada (SURS) za leto 2024, med drugim ugotovimo, da je stopnja tveganja revščine v Podravski regiji 18,2 %, medtem ko je v Osrednjeslovenski za skoraj 10% nižja, in sicer 8,8 %. To bi med drugimi lahko pomenilo manj možnosti za dodatne inštrukcije, slabše pogoje za učenje doma in več stresa v družinskem okolju. Število oseb pod pragom tveganja revščine v Podravski regiji je 56.000, v Osrednjeslovenski nekoliko manj – 51.000.

Število resno materialno in socialno prikrajšanih oseb v Podravski regiji je istega leta znašalo 6000 oseb, v Osrednjeslovenski pa 3000. Kot dodatek, stopnja tveganja socialne izključenosti v Podravski regiji znaša 19,1 %, medtem ko v Ljubljanskem koncu beležijo občutno nižji odstotek, in sicer 9,7 %. Socialni status prebivalcev Vzhodne Slovenije je, razumljivo, nižji kot v prestolnici. Posledice tega so opazne v tako rekoč vseh vidikih: gospodarskih, finančnih, ter že omenjenem socialno-ekonomskem položaju prebivalcev.

Dostopni vpisni pogoji univerz

Vpisni pogoji oziroma točke, potrebne za vpis na določeno fakulteto ali univerzo, so marsikateremu dijaku glavni cilj tekom študija. Ravno rezultati mature omogočajo vpis na želen študij. A ne malokrat se zgodi, da je teh točk premalo, in v takem primeru se je dijak primoran odločiti za študij, ki ni bil njegova primarna odločitev. Obstaja tudi možnost, da dijak prihodnje leto ponovno odpiše maturo v upanju na rezultat, ki ga bo ponesel na želeno univerzo.

Študijske smeri humanistike in družboslovja dijakom, ki se želijo vpisati nanje, ne predstavljajo večjih težav. Večina jih za vpis v 1. letnik zahteva zgolj opravljeno maturo, omejitev pa je redko postavljena. Kot izjemno lahko navedemo študij psihologije, ki ima vsako leto omejitev točk in določeno število vpisnih mest. Študiji, ki prav tako zahtevajo višje število doseženih točk na maturi, so med drugim medicina, pravo, arhitektura, pa tudi gradbeništvo.