Skupnost občin Slovenije (SOS) opozarja, da vlada v zvezi s pokrivanjem stroškov občin zaradi dviga plač v javnem sektorju navaja zavajajoče podatke, ki ne odražajo dejanskega dogovora z občinami. Združenju občin Slovenije (ZOS) pa se zdi ponižujoča trditev vlade, da je bilo povečanje povprečnine namenjeno stroškom dela v vrtcih, piše STA.
Rast stroškov občin hitrejša od prejemanja sredstev
Več občin je v zadnjem času dvignilo cene vrtcev, kot razlog so navedle plačno reformo. Na vladi odgovarjajo, da so občinam s 6,4-odstotnim dvigom povprečnine zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da se strošek plačne reforme, ki se bo v celoti uveljavila 1. januarja 2028, ne bo nujno prenesel na občane.
“Povišana povprečnina za leto 2025 temelji na povprečju stroškov iz let 2021, 2022 in 2023, pri čemer je uporabljena zgolj delna revalorizacija, ki ne sledi dejanski rasti cen,” so v izjavi za medije zapisali v SOS. Navedli so, da višji stroški dela, ki so nastali januarja letos kot posledica plačne reforme, niso zajeti niti v povprečnini za leto 2025 niti za leto 2026. Ti stroški se bodo delno in postopno upoštevali šele v povprečnini za leto 2027.
Poleg tega je zaradi sistema izračuna povprečnine že vrsto let rast stroškov občin hitrejša od prejemanja sredstev. Ta razkorak so lani z dogovorom o povprečnini nekoliko zmanjšali, vendar ga še zdaleč, kot poudarjajo v skupnosti občin, niso odpravili. Tako ostaja velik pritisk na občinske proračune, ki morajo sproti zagotavljati sredstva za zakonsko določene naloge, so zapisali.
Znesek ni zadosten za pokritje vseh povečanih stroškov
Odzvali so se tudi v Združenju občin Slovenije. V izjavi za medije so poudarili, da občine z višjo povprečnino formalno sicer prejmejo več sredstev, vendar ta znesek ni zadosten za pokritje vseh povečanih stroškov, ki izhajajo iz plačne reforme in drugih zakonsko določenih nalog. Čeprav se je povprečnina za to leto zvišala na 771,33 evra, občine opozarjajo, da so izračunani stroški že zdaj višji od 870 evrov na prebivalca. Ob tem so spomnili, da je bil predlog ZOS na pogajanjih 818 evrov.
Dogovor o povprečnini za tekoče leto je bil sklenjen še pred dokončno potrditvijo plačne reforme. Zato se povišanja plač v tej povprečnini po mnenju občin ne odražajo v celoti. Ravno zaradi teh razlogov ZOS ni podpisalo dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026, saj menijo, da trenutna finančna ureditev občinam ne omogoča, da bi v celoti pokrile višje stroške brez dodatnega bremena za občane.
Ponižujoče je, meni ZOS, da vlada trdi, da je bilo povečanje namenjeno za stroške dela v vrtcih, ki bo sicer zajeto v izračune pri povprečnini za leto 2027. Občinam povprečnina namreč pokrije 85 odstotkov dejanskih stroškov, zato ni rezerv, ki bi lahko pokrivale stroške dela, so opozorili. “Ker občine v vsakem primeru krijejo večino stroškov predšolske vzgoje, povišanje plač v vrtcih pomeni neposreden in znaten dodatni finančni pritisk na integralne proračune občin,” so prepričani v SOS.
