Pričakovana življenjska doba na svetovni ravni se je leta 2023 vrnila na raven pred pandemijo covida-19. Po podatkih študije Global Burden of Disease, objavljene v reviji The Lancet, je pred dvema letoma pričakovana življenjska doba dosegla 76,3 leta pri ženskah in 71,5 leta pri moških, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaskrbljujoč porast smrti med najstniki in mladimi odraslimi
V primerjavi z letom 1950 se je življenjska doba pri obeh spolih podaljšala za več kot dve desetletji. Pri ženskah je v tem obdobju narasla s 51,2 na 76,3 leta, pri moških pa s 47,9 na 71,5 leta.
Čeprav se je splošna smrtnost zmanjšala, raziskava opozarja na zaskrbljujoč porast smrti med najstniki in mladimi odraslimi v Severni in Južni Ameriki, predvsem zaradi samomorov ter zlorabe drog in alkohola. Do teh ugotovitev so prišli raziskovalci pod vodstvom Christopherja Murraya z Univerze Washington v Seattlu, ki so analizirali več kot 310.000 virov podatkov in pripravili ocene za 204 držav in ozemelj.
Razlike med državami ostajajo velike – v državah z visokimi dohodki pričakovana življenjska doba obeh spolov dosega približno 83 let, medtem ko v podsaharski Afriki komaj okoli 62 let.
Najpogostejši vzrok smrti znova ishemična bolezen srca
Majska napoved, osnovana na isti študiji, kaže, da bodo moški, rojeni po letu 2050, živeli povprečno še 4,9 leta dlje, ženske pa 4,2 leta.
Covid-19, ki je bil leta 2021 glavni vzrok smrti na svetu, je do leta 2023 zdrsnil na 20. mesto. Najpogostejši vzrok smrti je znova postala ishemična bolezen srca, sledili pa so možganska kap in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Med najpogostejšimi vzroki smrti ostajajo tudi okužbe spodnjih dihal, neonatalne motnje, Alzheimerjeva bolezen, pljučni rak, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen.
