Božič za mnoge predstavlja najlepši čas v letu, vendar ste se kdaj vprašali, zakaj smrečico krasimo ravno decembra? Odgovor ni le v krščanskem izročilu, temveč v prepletu poganskih ritualov, astronomije in celo rimske politike.
Začetki, ki segajo v 4. stoletje
Čeprav danes božič praznujemo kot rojstni dan Jezusa Kristusa, zgodovinarji poudarjajo, da v Svetem pismu ni zapisanega natančnega datuma njegovega rojstva.
Zakaj smo torej izbrali ravno 25. december?
Po zgodovinskih zapisih so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa še zdaleč ni edini praznik, ki so ga v preteklosti decembra slavili. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Na Norveškem so slavili t.i. Yule, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. 25. decembra so potekale tudi Juvenalije, praznovanja v čast boga, znanega pod imenom Mitra.
Datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden
Resnica je, da se v časih začetkov krščanstva rojstvo Jezusa Kristusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. Če Sveto pismo preberete do konca, boste ugotovili, da datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev. V tem obdobju sta 24. in 25. še zmeraj pripadala Juvenalijam.
Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo, slavili 24. decembra. Še danes ni popolnoma jasno, zakaj se je tako odločil, zgodovinarji pa predvidevajo eno – papež je želel, da bi ljudje pred poganskimi običaji dali prednost krščanskim in upal, da bodo s predhodnim datumom čas poganskih praznovanj, verniki raje slavili rojstvo Odrešenika.
Adventni venec
Kot navaja časopis Slovenec, tudi izdelava samega adventnega venca izvira iz časa Keltov. Kelti so imeli obrede povezane z naravo in so med drugim častili sonce. Ob zimskem solsticiju so molili in prosili, da se sonce vrne, ter jim zagotovi toploto, svetlobo s tem pa novo življenje. Osrednje mesto molitve je imel venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Oblika kroga je simbolizirala neskončni krog življenja in vrnitev bolj ugodnih letnih časov. Zimzelene rastline so ponazarjale moč zemlje, ki se lahko vedno znova obnovi in rodi. Sveče so simbolizirale svetlobo in novo življenje.
Od kod prihajajo običaji?
Mnogi simboli, ki jih danes obožujemo, imajo korenine v daljni preteklosti:
-
Božično drevesce: Germani so z zimzelenim okrasjem odganjali zle duhove in slavili večno življenje.
-
Obdarovanje: Spominja na dare treh modrecev, a hkrati črpa navdih iz rimskih Saturnalij in kasneje iz legende o svetem Nikolaju.
Mnoga ljudstva so ob koncu decembra praznovala zimski solsticij. To je bil čas, ko so se dnevi začeli daljšati in je “luč premagala temo”. Svečke in lučke na božičnem drevesu simbolizirajo, da je pred gospodinjstvom leto svetlobe. Stari pogani pa svojih drevesc niso okraševali z raznimi plastičnimi okraski, temveč so se posluževali svežega in suhega sadja, orehov, lešnikov in slanega peciva.
Zakaj ga praznujemo danes?
Danes je božič preplet religije, tradicije in sodobnega potrošništva. A v svojem jedru ostaja praznik upanja in povezanosti. Je čas, ko se svet za trenutek ustavi, ko lučke premagajo zimsko sivino in ko toplina doma postane pomembnejša od zunanjega mraza.
Ne glede na to, ali božič praznujete zaradi verskega prepričanja ali zgolj zaradi družinske tradicije, 25. december ostaja magičen mejnik, ki nas opominja, da se po vsaki najdaljši noči vedno znova rodi svetloba.
Preberite še: Rimski »božiček«, ki je požrl lastne otroke in Od Dickensove “Božične pesmi” do Führerjeve usodne napake.
