Erar razkriva, da je bilo doslej prijavljenih kar 3110 daril, nekatera vredna več tisoč evrov. Najdražje darilo je doseglo vrtoglavih 35.000 evrov. Med prejemniki visoki funkcionarji, med darovalci pa podjetja, raziskovalne ustanove in tujci.
V Sloveniji je bilo v zadnjih letih (do 27. julija 2025) uradno prijavljenih 3110 daril, ki so jih javni uslužbenci prejeli v okviru opravljanja svojih funkcij. Podatki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dostopni prek aplikacije Erar (erar.si/darila), razkrivajo zanimive trende, visoke zneske in še marsikaj drugega.
Povprečno darilo je vredno 138 evrov, najdražje 35.000
Zbirni podatki kažejo, da povprečna vrednost prijavljenega darila znaša 138,60 evra, medtem ko je najnižja prijavljena vrednost 0 evrov, kar kaže na simbolična ali neovrednotena darila.
Primeri iz zadnjega leta: od kremnih rezin do pametnih naprav
Podatki iz decembra 2024 in januarja 2025 prikazujejo nekaj presenetljivih primerov:
- Maša Zalar iz Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) je prejela “pametno” posodo za gojenje začimb v vrednosti 97 evrov od podjetja iStyle.
- Sam Hočevar s Kemijskega inštituta je prejel paket s 75 elektrodami za znanstvene raziskave, vreden 169,95 evra.
- Nataša Prah z MZZ je prejela antično srebrno zapestnico, ocenjena vrednost 80 evrov.
- Rok Čeferin, ustavni sodnik, je decembra 2024 prejel lasersko vgravirano podobo belgijskega ustavnega sodišča v steklu (vrednost 150 evrov).
Decembra se obdaruje še bolj
Slovenski državni holding je bil eden izmed najbolj obdarovanih subjektov v decembru 2024. Med darili so bila:
- paketi z vinom, bučnim oljem in semeni (vrednost okoli 56–67 evrov),
- razkošni kulinarični paketi z pršutom, sirom, olivami in celo parkirno uro,
- presenetljivo pa so bile kremne rezine (vrednost kar 135 evrov) darilo podjetja Sava, d.d.
Zakonski okvir: darilo lahko postane kazenski problem
Sprejemanje daril v javnem sektorju ni samo vprašanje kulture ali protokola, temveč ima jasne pravne omejitve, ki izhajajo iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zlasti iz 30. člena tega zakona.
Zakon izrecno določa, da uradne osebe ne smejo sprejemati daril v zvezi s svojim delom, položajem ali funkcijo. Ta prepoved velja tudi za njihove družinske člane (zakonec, otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu).
Kdo so uradne osebe?
Zakon za uradne osebe šteje:
- vse funkcionarje (ministri, poslanci, župani itd.),
- uradnike in javne uslužbence, tudi v šolstvu, zdravstvu in upravi,
- uslužbence Banke Slovenije,
- ter člane uprav in nadzornih organov v subjektih javnega sektorja.
Prepoved sprejemanja daril velja tudi za podjetja, v katerih ima večinski delež država ali občina – torej tudi za številne državne holdinge in javna podjetja.
Kaj je dovoljeno?
Protokolarna darila
Darila, ki jih prejme uradna oseba ob obiskih tujih delegacij, državnih praznikih ali podobnih dogodkih, so dovoljena, vendar postanejo last institucije, ne posameznika. Sem sodijo umetniške slike, broške, plakati ali druge pozornosti simbolne narave.
Priložnostna darila manjše vrednosti
Lahko jih prejmejo ob dogodkih, kot so kulturne prireditve, zaključki izobraževanja ali prazniki, če ne presegajo vrednosti 100 evrov – in če ne ustvarjajo videza vplivanja na odločanje.
Simbolična darila
Plakete, zastavice, promocijski materiali (kemični svinčniki, rokovniki ipd.) niso omejena – pod pogojem, da gre za običajne pozornosti brez resnične vrednosti.
Kdaj velja absolutna prepoved?
Tudi darilo pod 100 evri je prepovedano, če:
- bi njegov sprejem pomenil kaznivo dejanje (npr. podkupovanje),
- ga prepoveduje drug zakon ali uredba,
- vsebuje denar, vrednostne papirje, bone, drage kovine ali kartice,
- ustvarja vtis, da bi lahko vplivalo na nepristransko odločanje uradne osebe.
V takih primerih mora biti darilo zavrnjeno ali vrnjeno darovalcu – nikakor ne sme postati last funkcionarja ali njegovega delodajalca.
Obveznosti uradne osebe: v 8 dneh mora poročati
Če uradna oseba prejme darilo v vrednosti nad 50 evrov, mora v 8 dneh izpolniti uradni obrazec in ga predati odgovorni osebi v ustanovi. Obrazca ni treba izpolniti za darila pod 50 evrov, vendar tudi ta darila lahko postanejo sporna, če vplivajo na odločanje.
Subjekt javnega sektorja mora nato do 31. marca za preteklo leto poslati seznam vseh daril nad 50 evrov Komisiji za preprečevanje korupcije. Ti seznami so nato javno objavljeni v katalogu prejetih daril, kot ga prikazuje Erar.
Preglednost je temelj zaupanja, a brez nadzora ni dovolj
Zakonodajni okvir v teoriji dobro opredeljuje, kaj je dovoljeno, kaj sporno in kaj prepovedano, a praksa kaže, da se tudi znotraj meja dovoljenega najdejo primeri, ki rušijo zaupanje v integriteto javnega sektorja.
Kdo recimo nadzoruje, ali je darilo “v resnici” vredno 95 ali 150 evrov? Ali res vse darilo, ki vsebuje vino, bučno olje in pršut, ustreza kriterijem običajnega darila?
Sistemska rešitev bi lahko bila:
- zmanjšanje praga za prijavo na 50 evrov za vsa darila, ne glede na priložnost,
- obvezna neodvisna ocena vrednosti za darila nad določeno vrednostjo,
- izboljšana javna dostopnost podatkov: kdo je daroval, kdaj in zakaj.
