Danes ob 14. uri bo Odbor Državnega zbora za kulturo obravnaval predlog novega zakona o medijih, ki prinaša prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot dvajsetih letih. Po podatkih STA so koalicijske poslanske skupine vložile 46 dopolnil, poslanska skupina NSi pa dve. Glavni namen zakona je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.
Ključne novosti predloga
Med ključnimi novostmi predloga Zakona o medijih so sheme državne finančne pomoči medijem, po novem zakonu pa bosta zagotovljeni še finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Predlog zakona predvideva tudi večjo preglednost medijskega lastništva ter uvaja obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijskih vsebinah. Določa tudi postopek presoje združevanja medijskih podjetij, kar naj bi preprečilo negativne vplive na uredniško neodvisnost. Predlog tako prepoveduje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Za oceno koncentracij bo po predlogu pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.
V opoziciji do predloga kritični
Predlog zakona je naletel na zadržanost predvsem v opozicijskih strankah, ki opozarjajo na možne negativne posledice za neodvisnost medijev. Predlog zakona naj bi po njihovem puščal odprta vprašanja pri financiranju medijev in nadzoru nad njimi, ki bi ga izvajala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, opozorili pa so tudi na nejasno opredelitev medijev. Tako koalicija kot opozicija pa sta se v razpravi strinjala, da je posodobitev medijske zakonodaje potrebna.
Združenje novinarjev in publicistov proti sprejemu v trenutni obliki
Kot poroča STA, je Združenje novinarjev in publicistov v sporočilu za javnost ocenilo, da so nekatere določbe v predlogu Zakona o medijih škodljive in da bi bilo treba zakon zavrniti, če v nadaljnji obravnavi ne bodo popravljene. Nasprotujejo odločbi, po kateri je novinar po odredbi sodišča dolžan razkriti svoje vire, saj je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne more posegati niti sodna veja oblasti. Med drugim nasprotujejo tudi predlogu, da lahko država financira velike medijske hiše in določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi vplivneži. Nenazadnje pa kot potencialno ustavno sporno označujejo določbo, da morajo tiskani mediji v kolofonu med drugim objaviti število tiskanih izvodov.
