Odločitev za otroke danes ni več samoumevna življenjska faza. Rodnost v Sloveniji in Evropi upada: SURS navaja, da se starost mater ob rojstvu prvega otroka zvišuje, vse več pa je tudi parov, ki se odločijo, da ne želijo imeti otrok. Pogosto primarni razlog za to odločitev ni neplodnost, ampak zavestna izbira.
Zakaj se mladi ne odločajo za otroke?
Z Alenko Švab, redno profesorico za sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo se pogovarjali o možnih razlogih za poznejše starševstvo. Kot strokovnjakinja za družine in družinsko politiko nam je podala celovit strokovni pogled na obravnavano tematiko.
Družbene in ekonomske spremembe
Kot nam je zaupala Alenka Švab, v sodobnih zahodnih družbah že nekaj desetletij opažamo trend odlaganja odločitve za starševstvo v poznejša življenjska obdobja. Ta trend ni posledica enega samega dejavnika, temveč prepleta pomembnih družbenih in ekonomskih sprememb, ki zaznamujejo življenje mladih generacij.
“Med ključnimi ekonomskimi dejavniki lahko omenimo negotovo materialno situacijo. Mladi se pogosto soočajo z nestabilnimi oblikami zaposlitve, začasnimi pogodbami in prekarnim delom, kar otežuje dolgoročno načrtovanje življenja,” še pove in nadaljuje, da visoke cene stanovanj in najemnin ter pogosto tudi pomanjkanje samih stanovanj mnogim onemogočajo, da bi si ustvarili lasten dom. “To je pomemben dejavnik, ki vpliva na reproduktivne odločitve ljudi. Stroški, povezani z vzgojo otrok, kot so varstvo, izobraževanje in obšolske dejavnosti, lahko dodatno povečujejo občutek finančne negotovosti.”
Spreminjajoče se vrednote
Pomembno vlogo pa imajo tudi družbene spremembe. Kot nadaljuje, “V zahodnih družbah pozne modernosti so se v zadnjih nekaj desetletjih spremenile tudi vrednote, življenjski stili in prioritete. Mladi več poudarka namenjajo osebnemu razvoju, izobrazbi, karieri in prostemu času.
Starševstvo ni več razumljeno kot samoumevna življenjska faza, temveč kot ena izmed možnosti, vendar je treba poudariti, da je postati starš tudi percipirano kot eden od najpomembnejših življenjskih dogodkov.
V preteklosti, še pred štiridesetimi, petdesetimi leti, je bila družina pogosto razumljena kot samoumevna življenjska faza, danes pa je odločitev za starševstvo bolj individualizirana in stvar osebne odločitve. “Danes ni več pomembno le poskrbeti za otrokove osnovne potrebe, kot so hrana, primerno bivališče, osnovna izobrazba, ampak je treba biti idealen starš. Torej morajo poskrbeti za vsestranski razvoj otroka, mu zagotovi optimalne pogoje in podobno. Starševstvo se pogosto dojema kot zahtevna in odgovorna naloga, ki zahteva veliko osebnega vložka, to pa pred (bodoče) starše vsekakor postavlja velike skrbi in izzive.”
Družina je mladim še vedno pomembna vrednota
Kljub tem spremembam pa družina ostaja pomembna vrednota tudi pri mladih. “Razlika je predvsem v tem, da se mladi odločajo za manj otrok, pogosto le za enega. Ne gre torej za izgubo vrednot, temveč za njihovo preoblikovanje v skladu s sodobnimi družbenimi razmerami.”
Hkrati pa se podaljšuje tudi obdobje mladosti. “Mladi se kasneje osamosvajajo, pozneje vstopajo v partnerske zveze in se kasneje poročajo, kar neposredno vpliva tudi na odločanje za otroke.”
Vloga žensk
Alenka Švab še opozori, da je pomembna tudi vloga žensk, ki imajo danes več možnosti za izobraževanje in poklicno uveljavitev, “vendar se številne še vedno soočajo z neenakostmi na trgu dela, kjer materinstvo pogosto pomeni karierni zastoj. Strah pred izgubo zaposlitve ali slabšimi kariernimi možnostmi zato lahko prispeva k odlašanju ali opuščanju materinstva,” poudari.
Odnos do spolnih vlog
Pomembna sprememba je tudi odnos do spolnih vlog. “Mlajše generacije zagovarjajo bolj enakopravno delitev skrbstvenega in gospodinjskega dela, kar pomeni, da starševstvo ni več primarno povezano z ženskami.“ Kadar družba in delovno okolje teh sprememb ne podpirata, se mladi pogosto odločijo, da starševstvo odložijo.
Negotova prihodnost
Nenazadnje na odločitve mladih vpliva tudi splošna negotovost glede prihodnosti. “Globalne krize, podnebne spremembe in politična nestabilnost ustvarjajo občutek negotovosti, v katerem se mladi težje odločajo za prevzem dolgoročne odgovornosti, kot je starševstvo,” izpostavi.
Upadanje stopnje rodnosti ni rezultat osebnega egoizma
Sogovornica izpostavi, da kompleksnega trenda upadanja stopnje rodnosti ne moremo pripisati zgolj osebnemu egoizmu. Večjo vlogo imajo številne širše strukturne razmere v družbi. “Če želimo spodbuditi mlade k odločitvi za otroke, so za to potrebni celostni družbeni, ekonomski in politični ukrepi, ki bodo mladim omogočili večjo varnost, stabilnost in podporo pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.”
Poklica (ne)stabilnost
Starševstvo pomeni dolgotrajno finančno in čustveno odgovornost, zato se po mnenju Alenke Švab mnogi mladi odločijo, da to odločitev odložijo, dokler ne dosežejo večje poklicne stabilnosti. Občutek, da zaposlitev ni zagotovljena, lahko povečuje strah pred izgubo dohodka v času starševskega dopusta ali ob nepredvidenih življenjskih okoliščinah.
Začaran krog negotovosti
Brez varne zaposlitve je skoraj nemogoče pridobiti kredit, brez urejenega bivanjskega vprašanja pa se tveganje starševstva še poveča. Posledično se oblikuje začaran krog negotovosti, ki vodi v odlašanje z odločitvijo za otroke ali v odločitev, da jih sploh ne bodo imeli.
“Izpostavila bi, da negotovost na stanovanjskem in zaposlitvenem trgu ne deluje le kot eden izmed dejavnikov, temveč gre za strukturno oviro. Ta bistveno oblikuje reproduktivne odločitve mladih. Dokler ti področji ne bosta ponujali več stabilnosti in predvidljivosti, bodo mladi težko dojemali starševstvo kot varno življenjsko izbiro,” še zaključi.
