Portal Odprti podatki Slovenije (OPSI) je eden tistih digitalnih projektov, ki jih večina državljanov pozna zgolj bežno, a je njegova vrednost – tako za javnost kot za gospodarstvo – izjemna. Skozi odprte podatke lahko preverimo, katere institucije izplačujejo najvišje plače in dodatke, kakšne so prometne obremenitve na posameznih cestnih odsekih, kako se gibljejo statistike izobraževanja, okolja ali zdravstva in katere podatkovne zbirke sploh obstajajo v državi. Gre za ogromen, javno dostopen arhiv informacij, ki čaka, da ga uporabniki pretvorijo v znanje, analize, aplikacije ali inovacije.
Kako je nastal OPSI oziroma slovenski portal odprtih podatkov?
Portal odprtih podatkov Slovenije OPSI je nastal na pobudo Ministrstva za javno upravo, ki je želelo ustvariti enotno, pregledno in uporabniku prijazno platformo, prek katere bi javni sektor objavljal odprte podatke. Pred uvedbo portala so se posamezne zbirke nahajale na portalu NIO, a je praksa v EU pokazala, da države uspešnejše odpirajo podatke takrat, ko imajo za to specializirano spletno orodje. Tako je nastal OPSI – grajen na odprtokodni programski opremi in po vzoru britanskega DATA.GOV.UK ter evropskega portala EU Open Data.
OPSI združuje zelo raznolike podatkovne zbirke, ki nastajajo v javnem sektorju, vse od okoljskih meritev do statistike delovnih mest, od prometnih podatkov do zapisnikov javnih institucij. Vse zbirke so predstavljene s t. i. metapodatkovnimi opisi, kar pomeni, da uporabnik že pred prenosom podatkov vidi, kdo zbirko vodi, kakšen je njen namen, kako pogosto se posodablja in pod kakšnimi pogoji je mogoče podatke ponovno uporabiti.
Za tehnični razvoj in delovanje portala skrbi Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ekipa OPSI pa deluje kot povezovalni člen med državljani, institucijami in gospodarstvom. Sodelujejo na konferencah, organizirajo hackathone, delavnice in tekmovanja, kjer se razvijajo rešitve, ki temeljijo na odprtih podatkih – od aplikacij za spremljanje kakovosti zraka do interaktivnih zemljevidov prometnih tokov.
Od višine plač v javnem sektorju do podatkov o cestnem prometu
Vrednost OPSI-ja se najbolj pokaže prav pri konkretnih primerih uporabe. Uporabniki lahko brez registracije prenesejo izjemno zanimive podatkovne nize, med katerimi so nekateri med najbolj iskanimi:
1. Podatki o izplačilih v javnem sektorju
Ti razkrivajo, kolikšna so največja izplačila v posameznih mesecih, kako se razlikujejo med institucijami in koliko zaposlenih prejema nadpovprečne dodatke. Podatki omogočajo razumevanje obremenitev plačnega sistema, spremljanje trendov in celo preverjanje učinkovitosti posameznih organov. Novinarji jih pogosto uporabljajo za analize, javnost pa za boljši vpogled v delovanje institucij, ki se financirajo iz proračuna.
2. Podatki o prometnih obremenitvah
Prometni podatki, ki vključujejo števce na cestah, število vozil po urah, povprečne dnevne obremenitve in sezonska nihanja, omogočajo razvoj naprednih aplikacij za mobilnost. Na podatkih nastajajo vizualizacije, ki prikazujejo, kje nastajajo prometni zamaški, kako se spreminja pretok vozil ter kje so ceste najbolj obremenjene.
3. Statistični podatki po področjih
Na portalu najdemo povezave do številnih tematskih blokov – na primer izobraževanje, energetika, okolje, demografija, zdravje in kultura. Na voljo so podatki o porabi energije, vpisih v šole, onesnaženosti zraka, populacijskih trendih, celo o številu živorojenih otrok ali strukturi kmetijskih gospodarstev.
4. Lokalni podatki
Poleg podatkov državnih organov OPSI vključuje tudi zbirke občin. To odpira dodatne možnosti za lokalne analize podatkov, bodisi o infrastrukturi in nepremičninah, pa vse tja do lokalnih energetskih poročil in prostorskih aktov.
OPSI kot osrednji katalog vseh evidenc v državi
Eden največjih dosežkov portala je Centralni katalog evidenc in zbirk podatkov, ki na enem mestu navaja vse zbirke, ki jih v Sloveniji vodijo organi javnega sektorja. Gre za natančen popis evidenc, ki ima ključno vrednost za raziskovalce, podjetja in institucije, saj omogoča hiter pregled nad tem, kateri podatki sploh obstajajo.
Vsaka zbirka ima opis namena, zakonodajne podlage, načina hranjenja in dostopnosti. Še preden se uporabnik sploh odloči, ali potrebuje določene podatke, lahko preveri, kdo je njihov upravljavec in pod kakšnimi pogoji jih je mogoče uporabljati. To racionalizira delo raziskovalcev, nadgradi preglednost javnega sektorja in omogoča strateško odločanje v podjetjih.
Kdo lahko objavlja podatke?
Podatke na portalu objavljajo organi javnega sektorja, pri čemer delujejo v sistemu urejevalcev, ki zagotavlja kakovost in ažurnost objav. Obenem pa OPSI omogoča tudi objavo podatkov, ki jih ustvarijo zunanji uporabniki – na primer neprofitne organizacije, raziskovalci ali podjetja, ki na podlagi odprtih podatkov ustvarijo nove podatkovne produkte. Prav ta odprtost sistema je pomembna razvojna prednost. Omogoča nastanek novih aplikacij, sodelovanje z zagonskimi podjetji, prenos znanja med institucijami in povezovanje s širšim evropskim ekosistemom odprtih podatkov.
