Ob mednarodnem dnevu mladih se vrstijo opozorila nevladnih organizacij in drugih o izzivih, s katerimi se mladi srečujejo. V Študentski organizaciji Slovenije so tako izpostavili bivanjsko problematiko, duševno zdravje in študentsko prehrano. V Mreži Mama so poudarili pomen vloge mladinskih centrov, v Zavodu Nefiks pa pomen mednarodnih izmenjav.
Mlade je treba vključevati v vsakodnevne družbene odločitve
V Študentski organizaciji Slovenije so med ključnimi problematikami in perečimi izzivi mladih izpostavili bivanjsko problematiko, duševno zdravje mladih ter dostopno in kakovostno študentsko prehrano. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, omenjene problematike skupaj s svojimi organizacijskimi oblikami vsakodnevno naslavljajo skozi različne aktivnosti, akcije, pobude in projekte. Ob tem so našteli več projektov, kot enega največjih dosežkov slovenskega študentskega organiziranja pa so izpostavili sistem subvencionirane študentske prehrane.
Po njihovih navedbah so mladi kot skupina vse prevečkrat spregledani, njihovi izzivi pa velikokrat niso obravnavani celovito, sistemsko in dovolj aktivno. Navedli so besede predsednika ŠOS Luke Mihaliča, da v ŠOS verjamejo “v moč lokalnega delovanja, tam, kjer ideje mladih najhitreje postanejo resničnost, ter medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja“. “Naj bo mednarodni dan mladih še eden izmed opomnikov nujnosti vključevanja glasu mladih v vsakodnevne družbene odločitve za oblikovanje sedanjosti in prihodnosti, kakršno si želimo živeti,” je pozval Mihalič.
Mladinsko delo mladim nudi varno in vključujoče okolje za učenje
V Mladinski mreži MaMa, ki združuje in zastopa mladinske centre v Sloveniji, so izpostavili pomembno vlogo mladinskih centrov kot lokalnih prizorišč mladinskega dela in varnih prostorov, kjer mladi soustvarjajo prihodnost svojih skupnosti. Mladinsko delo, ki se v Sloveniji večinoma odvija prav v mladinskih centrih, po njihovih navedbah mladim nudi varno in vključujoče okolje za učenje, ustvarjanje in prevzemanje pobud ter jih spodbuja, da aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, razvijajo svoje ideje v projekte in prevzemajo odgovornost za spremembe v svojem okolju.
Spomnili so, da Mreža MaMa letos obeležuje 20-letnico uradne ustanovitve. V dveh desetletjih je povezala 58 mladinskih centrov po vsej Sloveniji in skupaj z njimi omogočila tisočim mladim, da so s sodelovanjem v aktivnostih mladinskega dela pridobili nova znanja, razvijali svoje potenciale in aktivno sooblikovali lokalne skupnosti, so še dodali v sporočilu za javnost.
Za mlade pomembno medkulturno učenje in izmenjava izkušenj
V Zavodu Nefiks pa ob današnjem dnevu poudarjajo pomen mednarodnih priložnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija prek programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Ti programi mladim omogočajo, da se povežejo s sovrstniki iz različnih držav, razvijajo globalno državljanstvo, izkusijo mednarodno okolje ter pridobijo dragocene izkušnje, ki jim služijo vse življenje, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovih pojasnilih ravno v tem tednu 27 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Portugalske sodeluje na mednarodni mladinski izmenjavi v Idriji pod okriljem Zavoda Nefiks. Program izmenjave je zasnovan tako, da mlade spodbuja k samospoznavanju, razumevanju okolja, v katerem odraščajo, in krepitvi zelenih kompetenc. Poseben poudarek je na medkulturnem učenju, izmenjavi izkušenj in razvijanju skupnih idej, ki lahko v prihodnosti prerastejo tudi v konkretne lokalne akcije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, so navedli.
Odraščanje mladih s težkimi okoliščinami sveta
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je v poslanici ob današnjem dnevu omenil, da približno 15 odstotkov prebivalstva pri nas predstavljajo mladi, stari med 15 in 29 let. Delež se v minulih desetletjih občutno zmanjšuje, kar nas kot državo postavlja pred številne izzive ohranjanja živosti podeželja, medgeneracijske solidarnosti pa tudi dolgoročne gospodarske vzdržnosti, je opozoril.
Odraščanje mladih po njegovih navedbah zaznamujejo gospodarska kriza, globalizacija, podnebna kriza in težko dosegljive lastniške nepremičnine. “Čeprav so naši mladi v izobraževanju med najuspešnejšimi v Evropi – skoraj polovica prebivalcev, starih od 20 do 24 let, se izobražuje v terciarnem izobraževanju – ostaja prehod iz šolskih klopi na trg dela pogosto negotov,” je zapisal. Mlade je pozval, naj ne iščejo ponosa v praznih podobah družbenih omrežij, temveč v vrednotah, kot so poštenost, odgovornost, medsebojno spoštovanje in pripravljenost pomagati.
Združeni narodi so za letošnji mednarodni dan mladih izbrali geslo Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več, s katerim poudarjajo transformativno vlogo mladih pri lokalizaciji trajnostnih razvojnih ciljev. Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999.
STA
