Precepljenost otrok proti nalezljivim boleznim v Evropi in Srednji Aziji ostaja pod ravnjo iz časa pred pandemijo covida-19, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v najnovejšem poročilu. Kljub skromnemu napredku na svetovni ravni je v lanskem letu ostalo necepljenih več kot 14 milijonov dojenčkov. Zaradi upadanja precepljenosti se znova pojavljajo bolezni, ki bi jih bilo s cepljenjem mogoče preprečiti, kot sta ošpice in oslovski kašelj.
Na območju Evrope in Srednje Azije je povprečna stopnja precepljenosti otrok celo nekoliko upadla. Zmanjšalo se je število cepljenih z osnovnim odmerkom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) ter proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR). V nekaterih državah je bila precepljenost celo pod 23 % za prvi odmerek cepiva proti ošpicam in pod 51 % za DTP3. WHO ob tem poudarja, da je za preprečevanje izbruhov teh bolezni potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost.
Lani so v Evropi zabeležili skoraj 300.000 primerov oslovskega kašlja in več kot 125.000 primerov ošpic, kar pomeni trikratno oziroma dvakratno povečanje glede na leto prej. »To niso le številke – to so na stotine tisočev družin, ki trpijo, ker so njihovi otroci bolni, čeprav bi se temu lahko izognili,« je poudaril Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo. Države je pozval k vlaganju v lokalne zdravstvene sisteme, splošni dostopnosti do cepiv in boju proti dezinformacijam.
Tudi v Sloveniji vse več otrok brez ustrezne zaščite
Tudi v Sloveniji podatki za leto 2023 in šolsko leto 2022/2023 razkrivajo zaskrbljujoče trende. Precepljenost otrok proti hudim nalezljivim boleznim upada na skoraj vseh področjih. Zabeležili smo rekordno nizko precepljenost šolskih otrok z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam – brez zaščite je ostalo več kot 10 % otrok.
Več kot desetina predšolskih otrok in skoraj petina šolskih otrok ni ustrezno zaščitenih pred davico, tetanusom in otroško paralizo. Še bolj zaskrbljujoče je stanje pri obnovitveni zaščiti proti tetanusu v srednji šoli, kjer je v lanskem letu cepljenih ostalo le 66,8 % mladostnikov, kar pomeni kar 30 odstotnih točk manj kot pred štirimi leti.
Kolektivna imunost je trenutno še vzpostavljena za predšolske otroke proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, kar gre najverjetneje pripisati zakonski zahtevi po obveznem cepljenju pred vstopom v vrtec. Pri šolskih otrocih pa smo pod mejo kolektivne imunosti za davico, ošpice in skoraj že tudi za otroško paralizo.
Velike razlike med slovenskimi regijami
Precepljenost s 3. odmerkom osnovnega cepiva proti šestim boleznim je leta 2023 znašala 89,3 %, kar pomeni, da je več kot desetina otrok ostala nezaščitena. V regiji Nova Gorica je bila precepljenost najvišja (98 %), medtem ko je v regiji Koper komaj 80 %.
V 3. razredu osnovne šole prejmejo otroci 5. odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. V lanskem šolskem letu je bilo cepljenih le 81,1 % otrok – najmanj v zadnjih sedmih letih.
Ošpice in HPV: Skrb vzbujajoča dinamika
Čeprav je precepljenost s prvim odmerkom MMR pri predšolskih otrocih ustrezna (95 %), se je drugemu odmerku v osnovni šoli izognilo več otrok. Precepljenost je padla na rekordno nizkih 88,9 %, kar je daleč od zahtevanega praga kolektivne imunosti. Edina regija, ki je presegla 95 %, so bile Ravne na Koroškem.
Podobno upada tudi zaščita pred hepatitisom B, kjer je precepljenost v sedmih letih padla z 88,7 % na 73,2 %.
Še bolj zaskrbljujoči so podatki za cepljenje proti HPV. Delež cepljenih deklic je lani znašal le še 44,3 %, največ v regiji Ravne (71,4 %), najmanj v Ljubljani (37,3 %). Majhen napredek pa je zaznati pri dečkih, kjer se je delež cepljenih dvignil na 23,9 %.
Necepljenje ni brez posledic: Opozorila iz NIJZ
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da zavračanje cepljenja pomeni resno odgovornost in tveganje. Cepiva otrokom omogočajo zaščito pred težkimi, pogosto tudi smrtnimi boleznimi, kot so ošpice, meningitis, tetanus, davica in oslovski kašelj. Čeprav je cepljenje po zakonu obvezno, nekatere družine odlašajo ali ga zavračajo, kar ima lahko za skupnost resne posledice.
Če otrok z izpuščajem zboli in ni cepljen, mora zdravstveno osebje takoj vedeti, da obstaja tveganje za bolezen, ki je v Sloveniji redka – na primer ošpice. V takih primerih se otroka pogosto izolira, da ne okuži drugih, posebej ranljivih – dojenčkov ali oseb z oslabljenim imunskim sistemom.
Ob izbruhu nalezljive bolezni, ki jo sicer preprečujemo s cepljenjem, lahko necepljen otrok ostane doma tudi več dni ali tednov, saj mu zaradi varnosti ni dovoljeno obiskovati vrtca ali šole. V primeru izpostavljenosti bolezni mora družina ravnati izredno pazljivo in po navodilih epidemiološke službe.
Necepljen otrok se lahko okuži zelo hitro
Zaradi visoke nalezljivosti nekaterih bolezni (npr. ošpic) se lahko necepljen otrok okuži že ure po tem, ko je okužena oseba zapustila prostor. Še posebej tvegano je potovanje – okužena oseba ne sme potovati, dokler zdravnik ne presodi, da ni več kužna. Dodatno tveganje predstavlja tudi možnost, da se bolezen širi prek oseb, ki nimajo simptomov, kot je to pri bakteriji Hib, ki lahko povzroča hude meningitise.
Še posebej nevaren je tetanus
Za razliko od večine bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, tetanus ni nalezljiv. Povzročajo ga bakterije iz zemlje, zato ga ni mogoče preprečiti z zaščito skupnosti. Otrok, ki ni cepljen, se lahko okuži že ob manjši poškodbi, kontaminirani z zemljo. Smrtnost med necepljenimi je visoka, več kot 10 % tudi ob najboljši intenzivni oskrbi.
Če otrok ni zaščiten s tremi osnovnimi odmerki, bo moral ob poškodbi prejeti specifični imunoglobulin, ki je pasivna zaščita, a ni trajna. Zato NIJZ staršem svetuje, naj redno preverjajo cepilno knjižico in poskrbijo za pravočasno zaščito otrok.
