Plače poslancev so znova pod drobnogledom javnosti. Podatki o izplačilih za leto 2025 razkrivajo razmeroma jasno plačno hierarhijo v zakonodajni veji oblasti, hkrati pa napovedujejo občutno rast prejemkov do leta 2028. Razlike med najvišje in najnižje plačanimi funkcionarji so že danes izrazite, v prihodnjih dveh letih pa se bodo nominalni zneski še dodatno zvišali, poroča 24h.
Vrh plačne lestvice: predsednica državnega zbora
Na vrhu piramide je predsednica Državni zbor Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič. Njena osnovna bruto plača trenutno znaša 6.087,86 evra mesečno, skupaj z dodatkom za delovno dobo pa je lani prejela 77.040,01 evra bruto, kar pomeni povprečno 6.420 evrov na mesec.
Funkcija predsednice parlamenta ni zgolj protokolarna. Poleg vodenja sej in zakonodajnega postopka ima nosilec funkcije tudi ustavno vlogo. V primeru prenehanja mandata predsednica republike začasno prevzame njegove pristojnosti.
Takoj za njo, pa sta na lestvici plač podpredsednik državnega zbora in vodja največje poslanske skupine (z več kot 20 poslanci), ki prejemata 5.412,08 evra bruto osnovne plače mesečno.
Najnižja osnovna plača: dobrih 4.100 evrov bruto
Poslanci brez dodatnih funkcij, torej brez vodenja odborov, komisij ali poslanskih skupin, prejemajo povprečno 4.112,74 evra bruto mesečno. Ta znesek vključuje delo na sejah, glasovanja, sodelovanje v odborih in delo z volivci.
Razlika med najvišjo in najnižjo osnovno funkcijo v parlamentu znaša 1.975 evrov bruto mesečno oziroma skoraj 24.000 evrov bruto letno.
Letni prejemki: razpon od 50.000 do 77.000 evrov
Skupni bruto znesek izplačil vsem 90 poslancem je leta 2025 znašal 5.354.544,33 evra. Povprečno je vsak poslanec prejel 59.495 evrov bruto na leto oziroma 4.958 evrov bruto mesečno. Razlika med najvišjo in najnižjo celoletno bruto plačo je znašala 26.842,55 evra.
| Funkcija / Ime | Letna bruto plača (€) | Povprečno mesečno bruto (€) |
|---|---|---|
| Predsednica DZ – Urška Klakočar Zupančič | 77.040,01 | 6.420,00 |
| Podpredsednik DZ – Danijel Krivec | 71.566,36 | 5.963,86 |
| Vodja PS Svoboda – Nataša Avšič Bogovič | 71.391,23 | 5.949,27 |
| Vodja PS SDS – Jelka Godec | 70.547,37 | 5.878,95 |
| Podpredsednica DZ – Meira Hot | 69.160,01 | 5.763,33 |
| Predsednik SDS – Janez Janša | 56.082,84 | 4.673,57 |
| Predsednik NSi – Jernej Vrtovec | 59.861,97 | 4.988,49 |
| Poslanec brez dodatnih funkcij (osnova) | ~49.352,88* | 4.112,74 |
| Miha Kordiš | 50.925,49 | 4.243,79 |
| Janja Rednjak (prejela eno izplačilo) | 4.574,15 | — |
Dodatki: prevoz, regres, ločeno življenje
Osnovna plača je le del celotnega paketa. Poslanci so glede povračil stroškov izenačeni z javnimi uslužbenci.
Prevoz na delo:
Kilometrina znaša 10 odstotkov cene 95-oktanskega bencina na kilometer, najmanj 30 evrov mesečno. Povračila se gibljejo med 30 in 954 evri mesečno. Izplačilo je odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča od Ljubljane.
Najvišji znesek (954 evrov) je januarja prejel Andrej Kosi (SDS). Sledita Franc Breznik (858,60 evra) in Jožef Lenart (849 evrov).
Nadomestilo za ločeno življenje:
Če razdalja med krajem bivanja družine in sedežem parlamenta presega 70 kilometrov, poslancu pripada 177,33 evra mesečno (okoli 2.100 evrov letno).
Regres in jubilejne nagrade:
Letni regres je lani znašal 1.341,61 evra, zimski regres 638,86 evra. Ob dopolnitvi delovne dobe prejmejo poslanci še jubilejno nagrado (od 364 do 728 evrov, odvisno od delovne dobe).
Do leta 2028: občutna rast plač
Plače poslancev bodo v prihodnjih letih postopno rasle zaradi prehoda novega plačnega sistem javnega sektorja.
Predsednik državnega zbora bo do januarja 2028 prejemal 8.821,04 evra bruto mesečno, kar je skoraj 2.733 evrov več kot danes. Poslanec brez dodatnih funkcij bo z današnjih 4.112,74 evra bruto napredoval na 6.372,51 evra bruto. Gre za skoraj 2.260 evrov višji znesek oziroma približno 55-odstotno povečanje glede na trenutno osnovo. Podpredsednik DZ in vodja največje poslanske skupine bosta do leta 2028 presegla 7.800 evrov bruto mesečno.
Poslanske plače so del širšega sistema javnega sektorja, vezanega na plačne razrede in zakonsko določene dodatke. Vprašanje, ali so zneski primerni glede na odgovornost, učinkovitost in gospodarske razmere, pa ostaja predmet politične in javne razprave.
