Delavci migranti so v petek v Državni zbor predali več kot 12.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma. Nasprotujejo noveli Zakona o urejanju trga dela, ki bi z letom 2026 izenačila nadomestila za vse brezposelne – tudi za tiste, ki so delali v tujini. To bi pomenilo konec leta 2021 pridobljene pravice, po kateri delavci migranti, večinoma zaposleni v Avstriji, zdaj prejemajo višje nadomestilo (maksimalno 1785 evrov), ki ga financira Avstrija.
Za primerjavo: trenutno znaša najvišje nadomestilo za brezposelne, ki so delali v Sloveniji, 892,50 evra. Z novelo zakona pa se bo ta znesek s 1. januarjem 2026 zvišal na 1660 evrov bruto – a bo to tudi nova zgornja meja za vse brezposelne, ne glede na državo zaposlitve.
Referendum ali vrnitev starega določila
V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) so se odločili za referendum. Če jim uspe zbrati 40.000 overjenih podpisov, bo javnost odločala tako o zvišanju nadomestila za slovenske delavce kot tudi o ukinitvi višjega nadomestila za čezmejne delavce. A tudi če jim uspe zbrati “le” 5000 podpisov, lahko v zakon ponovno vključijo določilo iz leta 2021, ki omogoča višje nadomestilo za migrante, financirano s strani Avstrije.
“Tako nam nihče ne more ničesar očitati, ker se bomo vendarle potrudili, da bodo domači brezposelni dobili več, hkrati pa ohranimo višje nadomestilo za čezmejne delavce,” je za Maribor24 pojasnil predsednik SDMS Mario Fekonja.
Če bi referendum uspel in bi novela padla, kar bi pomenilo ohranitev trenutnega sistema (torej tudi nižjih nadomestil za domače delavce), bi Fekonja še vedno imel čisto vest: “Mi smo s pomočjo SD-ja dali možnost, da se višje nadomestilo za Slovence ohrani, zmanjšanje pa izvzame iz zakona. Namreč ideje o tem, da bi nam vzeli pravico, so se začele pojavljati že pol leta nazaj … A nazadnje se je prav to zgodilo, v petek je bilo izglasovano, da nam pravica več ne pripada.”
Hitro zbrani podpisi, politična sporočila
V SDMS so podpisovanje izpeljali dvakrat – prvič na napačnih obrazcih, drugič uspešno. “Naš glavni komunikacijski kanal je Facebook, čeprav ga veliko delavcev sicer nima. Poslali smo tudi več kot 7000 SMS-sporočil vsem aktivnim in nekdanjim članom sindikata. Vsak ima še družino, prijatelje …” Nabiralniki sindikata so bili polni še dni po oddaji več kot 12.000 podpisov.
Fekonja meni, da je ljudi k akciji spodbudila tudi retorika politike: “Slovenija sicer formalno izplača nadomestilo, a za delavce migrante to prihaja iz Avstrije. V resnici torej gre za denar iz tujine. Čisti dobiček za Slovenijo!”
Poudarja tudi izjave nekaterih politikov, denimo sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije, ki je dejal, da morajo biti pravice vseh delavcev izenačene. A Fekonja odgovarja: “Tu ni nobene logike.” Kritičen je tudi do poslanke Svobode Sare Žibrat, ki je zavrnila amandma SD-ja z besedami, da si želi, da bi slovenski delavci delali v Sloveniji. “A bomo zdaj ljudem jemali pravice in jih tako vabili nazaj v Slovenijo, potem ko so jo že morali enkrat zapustiti?”
Možnost spremembe zakona ali ponovni poraz?
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič bo predvidoma ta teden določila rok za zbiranje podpisov, ki jih bo treba zbrati v 30 dneh. Za razpis referenduma bo potrebnih 40.000 podpisov. A tudi 5000 podpisov zadošča za vložitev spremembe zakona, ki pa mora nato skozi običajen zakonodajni postopek.
Ali bo tokrat DZ odločal drugače kot v petek? Fekonja meni: “Mislim, da smo dovolj velika masa volivcev, da bodo v državnem zboru še enkrat dobro premislili o tem. Seveda pa bo pomembno tudi lobirati, informirati in tako naprej.”
Kršenje evropskih pravil in dolgotrajne zadeve
Fekonja opozarja tudi na neskladje s pravom EU: “S tem, ko naši pravijo, da je aktualna ureditev protiustavna, v bistvu ignorirajo evropsko uredbo!” Zaradi tega so v sindikatu stopili v stik z odvetniki in evropskimi institucijami.
Ignoranca države do mednarodnih uredb naj ne bi bila nova, dodaja: “Podobno so storili pri bilateralnem dogovoru o preprečevanju dvojnega obdavčevanja delavcev v javnem sektorju v tujini … Ljudje čakajo na odločbe že tri ali štiri leta. Zamrznitev odločanja v zakonodaji sploh ne obstaja.”
Politika po slovensko: ko gre za koristi, deluje
Fekonja zaključuje z razlago, kako se politika obrača po vetru: “V predprejšnji vladi, ko sta bili SDS in NSi v opoziciji, sta nam pomagali, da nam ni bilo treba zbirati podpisov. A takrat so nam iz Stranke Alenke Bratušek povedali, da načeloma ne podpirajo predlogov opozicije. Nato se je oblast menjala, SDS in NSi sta prišli v koalicijo, in ko smo ju prosili, naj vložita ta isti zakon – pa nista hoteli. Smo ga pa potem sami vložili s pet tisoč podpisi. In takrat sta ga oni sami zavrnili.”
“Tako to je v Sloveniji,” zaključi Fekonja.
