Po novi ureditvi lahko javni uslužbenec za redno delovno uspešnost prejme do 30 odstotkov osnovne plače. Če sodeluje pri posebnih projektih, se lahko skupni znesek nagrade povzpne do največ 50 odstotkov osnovne plače.
Po več mesecih pogajanj so se vladni in sindikalni pogajalci v javnem sektorju dogovorili o natančnejših kriterijih za izplačilo delovne uspešnosti po posameznih stebrih. Dogovor je bil nujen zaradi nove ureditve nagrajevanja, ki velja od začetka letošnjega leta in združuje dosedanji povečan obseg dela ter redno delovno uspešnost v enoten sistem variabilnega nagrajevanja.
Odločitev o višini nagrade ostaja v pristojnosti nadrejenega, ki presoja doseganje kriterijev in nadpovprečnost opravljenega dela.
Kakšni so splošni kriteriji?
Kot poroča portal N1, je vlada, že pred začetkom pogajanj o plačni reformi, vztrajala, da je treba zaradi velike raznolikosti poklicev v javnem sektorju določiti kriterije po posameznih dejavnostih. To je bil tudi razlog za oblikovanje štirih pogajalskih stebrov, v okviru katerih so se dogovarjali tako o delovnih mestih kot o kriterijih delovne uspešnosti.
Vpogled v predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, ki jih bodo sindikati podpisovali v teh dneh, kaže, da gre v osnovi za nadgradnjo že obstoječih splošnih kriterijev, kot so kakovost, natančnost, samostojnost, obseg in učinkovitost dela. Ti kriteriji so v aneksih nekoliko podrobneje razčlenjeni in z manjšimi prilagoditvami uporabljeni v vseh dejavnostih.
Kriterij kakovosti je, na primer, dosežen, če uslužbenec presega pričakovano strokovnost, prevzema zahtevno in odgovorno delo, predlaga izboljšave delovnih procesov, uvaja inovativne metode dela, stalno nadgrajuje svoje znanje in pozitivno vpliva na sodelavce.
Povečan obseg dela pa je izpolnjen že ob doseganju enega od podrobnejših kriterijev, denimo ob opravljanju dodatnih nalog poleg rednih, mentorstvu, sodelovanju v projektih ali komisijah, prevzemanju zahtevnejših nalog ali nemotenem delu v času večjih obremenitev. Za izplačilo nagrade zadostuje, da nadrejeni ugotovi nadpovprečne rezultate pri katerem koli od kriterijev, nagrada pa se lahko izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno.
Objave imen in kriteriji za nadomeščanje
V aneksih za področje vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je določeno tudi, da morajo biti imena prejemnikov delovne uspešnosti objavljena najmanj dva tedna, bodisi na oglasnem mestu bodisi v elektronskem sistemu ustanove. Podatek sicer ni nov, a so sindikati podali natančnejšo časovno opredelitev.
Predsednik SVIZ Branimir Štrukelj poudarja, da kriterijev niso razčlenjevali do vsake podrobnosti, saj se zanašajo na razumno ravnanje delodajalcev. Ob tem dodaja, da so posebno pozornost namenili kriterijem za nadomeščanje, saj je zdaj jasno določeno, da delovna uspešnost pripada tudi tistim, ki zaradi odsotnosti sodelavcev ali nezasedenih delovnih mest opravljajo dodatno delo.
Vprašanje razdeljevanja sredstev
Odprto ostaja vprašanje razporejanja sredstev za delovno uspešnost. Zakon določa, da se sredstva najprej razdelijo med tiste, ki opravljajo dodatno delo zaradi odsotnosti ali nezasedenih delovnih mest, šele nato med tiste, ki dosegajo nadpovprečno kakovost dela.
Sindikate je zmotil del elektronskega pripomočka ministrstva za javno upravo, ki naj bi delodajalcem pomagal pri izračunu nagrad. Opozarjajo, da omogoča različne interpretacije kriterijev, zato so pozvali k umiku spornih delov in sindikalne zaupnike pozvali k previdnosti, saj po njihovem mnenju obstaja tveganje za tožbe.
Na ministrstvu za javno upravo očitke zavračajo. Poudarjajo, da uporaba pripomočka ni obvezna in da je skladen z zakonodajo. Po njihovih besedah sindikati z javnimi pozivi k neuporabi orodja neupravičeno ustvarjajo preplah in ovirajo uvedbo variabilnega nagrajevanja.
Vrednotenje sindikalnega dela in plačne prilagoditve
Pomemben del dogovora je tudi boljše vrednotenje sindikalnega dela. Po desetih letih so sindikalne ure uskladili z inflacijo. V vzgojno-izobraževalnih zavodih bo sindikalni zaupnik upravičen do 70 plačanih ur letno, pri čemer je urna postavka določena pri 13 evrih. V večjih zavodih se število ur povečuje glede na število zaposlenih.
V zdravstvu in socialnem varstvu sindikalni zaupnik prejme štiri plačane ure letno na zaposlenega, vendar najmanj 100 ur. Poleg tega mu pripada najmanj pet odstotkov osnovne plače za delovno uspešnost, kar velja tudi za sindikalne zaupnike v državni in občinski upravi, čeprav se s to ureditvijo ne strinjajo vsi sindikati.
Popravki plačnih uvrstitev in poklicno zavarovanje
V stebru izobraževanja, znanosti in kulture so dosegli tudi popravek uvrstitve nekaterih delovnih mest, med drugim bibliotekarjev in knjižničarjev v visokošolski dejavnosti, ki so bili po prevedbi na novo plačno lestvico po mnenju sindikatov neustrezno razvrščeni.
V zdravstvu so na plačno lestvico uvrstili nova delovna mesta zaradi novih specializacij diplomiranih medicinskih sester, med drugim s področja urgentnih stanj in duševnega zdravja. Urejena so tudi nova delovna mesta psihoterapevtov in psihoterapevtov kandidatov.
V zdravstvu in socialnem varstvu so ob aneksu sklenili še dodatni dogovor o nadaljnjih pogajanjih glede sistema nazivov, posebnih pogojev dela ter izboljšanja kadrovskih razmer. Vlada se je zavezala, da bo najpozneje do marca prihodnje leto delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, vključila v poklicno zavarovanje. Do konca leta naj bi uredili tudi proračunsko financiranje specializacij za medicinske sestre, babice in druge zdravstvene delavce, navaja N1.
